| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INFORMACIJSKA PODPORA SOUPORABE AVTOMOBILOV
Nikolaj Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Souporaba vozil trka na naša vrata s svetlobno hitrostjo. K temu nas sili več dejavnikov, od ekonomskih, pa tudi družbenih in socialnih. Najpomembnejši je seveda ekonomski, saj se cene goriva višajo, ekonomska kriza pa nas sili v zmanjševanje stroškov. Pri iskanju sopotnikov si lahko pomagamo na različne načine, lahko si npr. pomagamo tudi z različnimi sodobnimi pripomočki. V diplomskem delu bom v začetku predstavil nekaj osnovnih dejstev s tega področja in dva ponudnika storitev informacijske podpore souporabi vozil ter njuni orodji za ta namen: to sta slovenski »prevozi.org« in največji svetovni ponudnik »Uber«. V drugem delu diplomske naloge pa bom predstavil lastno orodje za ta namen, predvsem z vidika razvoja take aplikacije, njene arhitekture ter uporabljene razvojne in produkcijske platforme.
Ključne besede: souporaba vozil, prevozi.org, uber, informacijska podpora, razvoj aplikacij.
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 928; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

2.
POSLOVNI MODEL UBER Z VIDIKA PRAVA EU
Katja Vizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tehnološko podjetje Uber, ki v vlogi platforme za sodelovanje s pomočjo aplikacije povezuje uporabnike s ponudniki prevoznih storitev in tako predstavlja novodobno alternativo že uveljavljenim avtotaksi storitvam. V tem trenutku start-up podjetje z najvišjim vloženim kapitalom na svetu resda ustvarja nove poslovne priložnosti in tako prispeva k ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti in intenzivnejši gospodarski rasti, tudi interes potrošnikov je velik in število uporabnikov strmo narašča; hkrati pa predstavlja izziv že uveljavljenim ponudnikom avtotaksi storitev, ki ga v strahu za svoja delovna mesta sprejemajo z množičnim odporom, ter sproža vprašanja glede pravilne in smiselne uporabe obstoječih pravnih okvirov. Rezultat omejujočega pristopa evropskih nacionalnih sodišč so številne sodne prepovedi ali omejitve izvajanja Uberjevih storitev zaradi dejanj nelojalne konkurence; njegova prisotnost na evropskem trgu pa odpira tudi mnoga vprašanja s področja konkurenčnega in delovnega prava EU. Na Sodišče EU so bila jeseni 2015 v predhodno odločanje predložena vprašanje glede klasifikacije Uberjeve dejavnosti; če ga bo Sodišče EU razglasilo za prevozno podjetje, bo zapadel pod nacionalno zakonodajo držav članic EU o prevoznih storitvah; v primeru razglasitve za podjetje za storitve informacijske družbe pa bodo zanj veljale določbe zakonodaje EU o enotnem digitalnem trgu. Evropska komisija je junija 2016 izdala smernice za ustrezno uporabo prava EU za tovrstne poslovne modele glede zahtev dostopa do trga, ureditve odgovornosti, varstva uporabnikov, klasifikacije delavcev in obdavčenja, s hkratnimi navodili državam članicam EU glede ustrezne zakonske ureditve na nacionalni ravni. Po uspešnem lanskoletnem vstopu na sosednji hrvaški trg je ponudbo Uberjevih storitev kmalu moč pričakovati tudi v Sloveniji. V diplomski nalogi izpostavljam trenutno najbolj pereče dileme na področju konkurenčnega in delovnega prava, s katerimi imajo opravka tako zakonodajalci kot tudi uporabniki aplikacije, in predstavljam rešitve za zakonodajno ureditev Uberja na ravni prava EU.
Ključne besede: Uber, ekonomija delitve, platforma za sodelovanje, sodelovalno gospodarstvo, sodelovalna potrošnja, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1132; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
Mit Geschichten durch Maribor und Antwerpen - der didaktische Ansatz CLIL
Lorna Tašner, 2017, magistrsko delo

Opis: Die vorliegende Magisterarbeit beschäftigt sich mit der Anwendung des CLIL- Ansatzes bei Erwachsenen mittels einer untypischen Stadtführung in der deutschen Sprache durch Maribor und Antwerpen (Slowenien und Belgien). Die erwachsenen Teilnehmer werden mit Hilfe von Geschichten durch die jeweilige Stadt geführt, wobei ihr Inhaltswissen der Geschichten und Geschichte der Stadt mit Hilfe von Umfragen vor und nach der Führung überprüft wird. Durch die Umfragen werden die erforderlichen Daten gesammelt, die später zur Auswertung, Analyse und dem Vergleich dienen, wobei die aufgestellten Hypothesen bestätigt oder verworfen werden. Die Ergebnisse der Analyse ergaben in Maribor und in Antwerpen eine mehr als positive Einstellung seitens der Teilnehmer über den CLIL-Ansatz und ein mehr als 80% angestiegenes Inhaltswissen der Geschichten und Geschichte der jeweiligen Stadt im Vergleich zum Beginn der Führung. Also kann in dem Fall behauptet werden, dass der CLIL-Ansatz auch bei Erwachsenen zwischen 18 und 65 Jahren angewendet werden kann und Erfolg hat. Obwohl die Teilnehmergruppen sehr heterogen sind, was das Alter, die Ausbildung und die Deutschkenntnisse anbelangt, hatte diese Tatsache keinen negativen Einfluss bzw. keine Auswirkung auf die Aktivität der Teilnehmer. Der Gebrauch der deutschen Sprache als Kommunikationsmittel bei der Führung stellte kein größeres Problem oder Hindernis dar. Die Umfrage ergab, dass der CLIL-Ansatz unter den Teilnehmern recht unbekannt ist, besonders in Antwerpen, weswegen sich auch die Vorstellung vom CLIL-Ansatz unter den Teilnehmergruppen unterscheiden. Aber im Nachhinein waren sich alle Teilnehmer einig, dass sie ihre Kinder zum CLIL-Kurs einschreiben würden, wenn ein CLIL-Kurs in der Schule im Angebot wäre und dass sie eine solche Führung weiter empfehlen würden.
Ključne besede: CLIL, didaktischer Ansatz CLIL, CLIL bei Erwachsenen, Anwendung von CLIL in Maribor und Antwerpen, Geschichten über Maribor und Antwerpen, Praxisanwendung
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Delovnopravni status Uberjevih voznikov
Aljaž Lep, 2017, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je podrobno opisan sam princip delovanja in temeljni podatki o poslovnem modelu Uber. V povezavi z njim je obrazložen tudi pojem sodelovalne ekonomije, ekonomije na poziv in podobnih pojmov, ki najlepše obrazložijo, kakšen je princip delovanja tovrstnih platform, ki za svoje poslovanje izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša razvoj mobilnih aplikacij in pametnih telefonov. V povezavi s tem je opisana tudi problematika, ki jo obstoj tovrstnih platform nujno prinaša. V drugem delu so podrobno obrazloženi pojmi, ki se pojavljajo v zvezi z delovnopravnim statusom vseh zaposlenih. To so zlasti pojem delavca, samozaposlene osebe ter ekonomsko odvisne osebe. Ker naloga med drugim temelji na primerjavi angleške in slovenske delovnopravne zakonodaje, so v tem delu pojasnjene tudi razlike med pojmom delavca v smislu ZDR-1 in pojmoma »worker« in »employee«, ki ju navaja angleški »Employment Right act« ter razmerje med njima. Pravni položaj voznikov Uberja je opredeljen na podlagi ene najodmevnejših sodb Mr Y Aslam, Mr J Farrar and Others V Uber, ki predstavlja temelj diplomske naloge in eno izmed ključnih podlag za določitev delovnega statusa Uberjevih voznikov. Med drugim naloga zajema tudi presojo, ali bi jim ob upoštevanju slovenskega Zakona o delovnih razmerjih lahko priznali status ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu so na podlagi ugotovljenega opisana še predvidevanja, kakšen status bi vozniki Uberja imeli v primeru, da bi le-ta prišel v Slovenijo oz. kakšna rešitev bi bila v tem primeru najprimernejša.
Ključne besede: Uber, ekonomija deljenja, delavec, ekonomsko odvisna oseba, samozaposlena oseba, elementi delovnega razmerja, delovnopravni status
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 428; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (973,85 KB)

5.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2215; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

6.
Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem
Sašo Šilec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo odpira in naslavlja obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem, pod predpostavko, da bi ta s svojim delovanjem prodrl tudi na trg Republike Slovenije. Za ustrezno preučevanje obligacijskopravnih vprašanj je potrebno poznavanje delovanja digitalne pametne platforme in poteka prevoznih storitev z uporabo mobilne aplikacije Uber, kar je predstavljeno v uvodnih poglavjih. V slednjih so izpostavljeni tudi posamezni problemi in izzivi, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, s poudarkom na konkretnem primeru prevozov z Uberjem. Problematika delovanja in ponujanja storitev preko mobilne digitalne platforme ob pomoči istoimenske mobilne aplikacije je izjemno široka in posega na različna pravna področja. Med pomembnejšimi so predvsem javnopravna vprašanja različnih dovoljenj, vprašanja statusa voznikov z vidika delovnega prava in pa obligacijskopravna vprašanja, ki vplivajo predvsem na uporabnike tovrstnih storitev. Zdi se, da so med naštetimi najmanj raziskana obligacijskopravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela. Ker je Slovenija od leta 2004 članica EU in v njej ob vseh nacionalnih pravnih predpisih veljajo tudi predpisi, ki so del prava EU, hkrati pa je trg Republike Slovenije tudi del notranjega trga EU, na katerem veljajo specifična pravila, je predstavljena tudi problematika z vidika prava EU. Pri tem je posebej izpostavljena sodba Sodišča EU v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL ter mnenje generalnega pravobranilca Szpunarja. Kljub temu, da se Sodišče EU in generalni pravobranilec v predstavljeni zadevi nista ukvarjala z obligacijskopravnimi vprašanji, lahko nekateri njuni zaključki in pomisleki služijo kot usmeritev pri iskanju odgovorov na obligacijskopravna vprašanja. Med slednjimi je izpostavljena problematika povezana s sklenitvijo pogodbe med osebami, ki so udeležene pri prevozu z Uberjem, to so uporabnik, upravljavec platforme in voznik. Glavno vprašanje, ki predstavlja osrednji del magistrskega dela je vprašanje pravne narave posameznega obligacijskopravnega razmerja. Pri iskanju odgovora na slednje so upoštevane možnosti, da gre za sklenitev posredniške, špedicijske ali prevozne pogodbe, pri vsaki izmed njih pa so predstavljeni tudi argumenti za in proti podreditvi razmerja posameznemu pogodbenemu tipu. Poleg vprašanja pravne narave razmerja so obravnavana še vprašanja trenutka sklenitve pogodbe in vsebine le-te, predvsem z vidika vključevanja splošnih pogojev pogodbe, ki jih uporabnikom v sprejem ob registraciji predloži Uber, in vprašanje sankcij za kršitev pogodbe.
Ključne besede: Prevozna pogodba, taksi prevoz, Uber, odškodninska odgovornost Uberja, splošni pogoji poslovanja, posredovanje pri sklepanju prevozne pogodbe.
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 272; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (525,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici