| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
ARHITEKTURNO URBANISTIČNA ZASNOVA AVTOBUSNE POSTAJE SLOVENJ GRADEC
Grega Pečolar, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga predstavlja arhitekturno rešitev novo zasnovane avtobusne postaje v Slovenj Gradcu, ki je programsko razčlenjena na tri dele. Prvi – teoretični del se nanaša predvsem na lokacijo in problematiko obstoječega stanja. V nalogi so podani tudi referenčni primeri za primerjavo, ter izhodišča za zasnovo nove avtobusne postaje. V drugem delu projektnega dela se teoretični del prikaže s pomočjo načrtov, ter programskih shem.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, avtobusna postaja, kavarna, restavracija, pisarna, Slovenj Gradec, jeklena konstrukcija
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 477; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (59,86 MB)

22.
Hibridni objekt Črnuče
Matjaž Čepič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava območje, ki se nahaja v industrijski coni Črnuče, tik ob predvideni postavitvi P+R parkirišča. Po narejenih analizah prostora je bila narejena idejna zasnova večnamenskega objekta, ki združuje športne, poslovne in kulturne vsebine. Objekt je zasnovan tako, da daje prostoru večjo kakovost glede uporabnosti in vsebin, prav tako pa postane središče dogajanja in srečevanja. S svojo obliko in volumnom objekt vzbuja pozornost in je dominanta v prostoru ter simbolizira vstopni portal v Ljubljano. Ob zasnovi objekta je velik poudarek tudi na urbanistični zasnovi območja, katere namen je povezati večnamenski objekt s P+R parkiriščem, železniško postajo in širšim prostorom. Hkrati pa gre tudi za umestitev javnega prostora, ki je namenjen, tako kot objekt, različnim dejavnostim.
Ključne besede: Črnuče, večnamenski objekt, hibridne stavbe, arhitektura, urbanizem
Objavljeno: 25.09.2017; Ogledov: 518; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (27,94 MB)

23.
Kraj spominov: urbanistična in arhitekturna prenova pokopališča Rogoznica na Ptuju
Tina Gradišer, 2018, magistrsko delo

Opis: Kraji spomina so še danes kraji, kamor se vračamo s težkim korakom. Pokopališče je prostor spomina, ki ga je potrebno oblikovati z veliko mero spoštovanja in rahločutnosti, v njem pa se morata odražati miselni proces lokalne krajine in spoštovanje žalnih ritualov. Magistrsko delo obravnava problematiko pokopališke krajine in arhitekture po Sloveniji in svetu. S teoretično podkrepljenimi dejstvi je podana idejna rešitev za arhitekturno in urbanistično prenovo pokopališča Rogoznica na Ptuju, to pa je le eno od mnogih pokopališč v Sloveniji, ki so potrebna močnega premisleka o zasnovi nove, kvalitetnejše in primernejše ureditve. Vodilo nove zasnove rogozniškega pokopališča je želja po izboljšanju kakovosti počutja žalujočih in obstoječi prostor, v katerem je možen dostojni sloves od preminule osebe, navdati z brezčasnostjo. Nov prostor s premišljenostjo forme, detajlov in materialnosti obiskovalcu vzbuja občutek spokojnosti, z zadržanim merilom pa ustvarja kraj spominov, ki bo morda s časom prispeval k izboljšanju odklonilnega odnosa do tovrstne zadržanosti arhitekture. Nova zasnova kraja spominov ne glede na ustaljene smernice pogrebov spodbuja svobodo izražanja čustev vseh obiskovalcev.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, pokopališče, Ptuj, prenova
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 836; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (151,54 MB)

24.
Arhitekturno preoblikovanje območja vojašnice v Slovenski Bistrici
Nives Žigart, 2018, magistrsko delo

Opis: Kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so začeli o kompleksih (nekdanjih) vojašnic razmišljati kot del arhitekture in urbanizma mest. S potencialno ukinitvijo vojašnic bi se odprle nove možnosti za javno uporabo njihovih površin. Tudi v primeru vojašnice v Slovenski Bistrici gre za izjemno dobro lokacijo v neposredni bližini mestnega jedra, kar pa povečuje interes javnosti za to območje. Razvoj le-tega je bil namreč zaradi obraščanja in povečevanja mestnega tkiva okoli območja močno omejen. Magistrsko delo obravnava možnost arhitekturnega in urbanističnega preoblikovanja sedanjega območja vojašnice v Slovenski Bistrici po tukajšnjem prenehanju delovanja vojaških funkcij. Naloga ponudi koncept in zasnovo odprtega in javno dostopnega območja, ki postaja razpoznaven del mesta. Le-ta se neločljivo poveže s preostalimi funkcionalnimi enotami v mestu, s tem pa omogoči prebivalcem sodobno bivanje in delovanje. Ustvarijo se raznolike dejavnosti mešane rabe, ki pa so med seboj ločene do te mere, da ustvarjajo primerne bivalne in delovne pogoje brez motečih dejavnikov.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, preoblikovanje, zasnova, bivanje, mešana raba, vojašnica, izolirano območje, Slovenska Bistrica
Objavljeno: 03.04.2018; Ogledov: 375; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (38,25 MB)

25.
Mestna oaza
Patricija Kočar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za urbanistično in arhitekturno zasnovo novega mestno-regijskega središča v Celju. Namen naloge je vpeljati novo vzdušje na trenutno degradiranem, a hkrati zaradi svoje lege tudi ekonomsko pomembnem območju. V magistrskem delu so podana urbanistična načela ter sodobni principi za oblikovanje novih mestnih središč. Podrobneje smo obravnavali temo urbanizem in načela za trajnostni razvoj mesta. Prav tako smo se dotaknili razvoja mest in mestnih središč skozi čas. Na podlagi pridobljenih znanj se v projektnem delu magistrskega dela izdela nova rešitev za mestno središče. Lokacija, na kateri se nahaja nov center, je trenutno degradirano območje in kliče po prenovi urbanega prostora. V nalogi obravnavamo dva glavna problema. Kot prvo se z novo rešitvijo mestu ponudijo novi programi, skupni prostori za druženje in srečevanje ljudi različnih kultur in starosti, ponudijo se tudi nove zelene površine, s katerimi mesto zadiha. Kot drugi pristop pa se obravnava obstoječe degradirano območje. Na podlagi predhodnih analiz mesta in njegovega predvidenega urbanističnega razvoja je v želji po čim boljši prilagoditvi arhitekture na lokacijo in karakteristiko mesta nastala arhitektura sodobnega mestnega centra v Celju, ki s svojo mešano rabo programov in raznolikostjo združuje zabavo, šport, prosti čas in pisarne. Zaradi svoje pestrosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. Objekt se s sodobno, organsko formo skuša čim bolje vključiti v okolico, hkrati pa izražati sodoben in samostojen duh.
Ključne besede: urbanizem, urbanizacija, urbani razvoj, mesto, mestna središča, centralne dejavnosti, Celje
Objavljeno: 22.06.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (107,01 MB)

26.
Urbanistični razvoj srednjeevropskih zdraviliških krajev. Primeri: Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsi štirje v nalogi obravnavani zdraviliški kraji (Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně) so se razvili na podoben način, in sicer ob glavnem izviru zdravilne vode, okoli katerega so nato nizali drugo zdraviliško arhitekturo. Na nadaljnji urbanistični razvoj so vplivali različni dejavniki, od ozkega ustroja doline, reke, do gričevnatega sveta, močvirnatega terena ipd. V preteklosti so bili ti kraji središča, kjer so se zbirali aristokrati in intelektualci iz celotne Evrope. Skozi čas pa so se v teh kompleksih pričele kazati podobne težave. S slednjimi besedami merim predvsem na slabe konservatorske prakse znotraj zdravilišč in na zavestno rušenje pomembnih historističnih objektov ter na uvajanje modernejših zgradb v sama središča teh delikatnih urbanističnih organizmov. S takšnimi posegi so večkrat nasilno porušili harmonijo arhitekture zgodnejših obdobij ali pa jo vsaj zasenčili. Kot velika težava se zdi v vseh primerih tudi prenasičenost arhitekture, ki ogroža okoliške parke, okrasne vrtove in naravno krajino - brez teh pa naravno zdravilišče ne more biti uspešno. Edini smiselni način, da slednje spremenimo, je osveščanje javnosti o pomembnosti teh arhitekturnih kompleksov in opozarjanje stroke na spregledane težave.
Ključne besede: Urbanizem, Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně, Františkovy Lázně, klasicizem, središčna os.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 239; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (11,43 MB)

27.
Arhitekturna prenova mestnega trga v velenju
Žan Silovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma ter hitre industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije, je svojo podobo in svoj prepoznavni pečat dobilo mlado mesto Velenje. Mesto se je v kratkem času, na podlagi rešitev različnih urbanističnih načrtov, hitro začelo razvijati in dobilo naziv modernističnega mesta v parku. S svojo moderno arhitekturno zasnovo je drugačno od drugih slovenskih mest. Stavbe so zamišljene ambiciozno, drzno, estetsko in funkcionalno. Na vsakem koraku pa navdušuje narava, saj je mesto zrastlo v parku. Potencial Velenja se kaže v nadgradnji ambicioznih zamisli odprtega javnega prostora, saj je v času od izgradnje mesta Velenje prišlo do velikih sprememb v družbeni strukturi, kjer je potrebno celovito prilagoditi in nadgraditi nekatere zastarele arhitekturne, tehnološke in sociološke vidike mesta. S predlogom arhitekturne prenove in revitalizacije mestnega trga podamo konkretne rešitve za vzpostavitev funkcije odprtega javnega prostora z novimi spremljajočimi programi, ki pomagajo privabiti uporabnike in na ta način izboljšati utrip mesta, na območju Titovega trga. Na trgu vzpostavimo prostorsko kvaliteto, identiteto mestnega središča, ki ga definiramo, preoblikujemo in prilagodimo s programsko pestrostjo po potrebi mesta, uporabnikov, prebivalcev in turistov. Prenova osrednjega trga poveže ter dopolni obstoječo stavbno strukturo in obenem poda smernice za nadaljnji razvoj in napredek urbanega planiranja. Z idejno zasnovo prenove mestnega jedra želimo ustvariti kvaliteten odprti prostor po sodobnih načelih bivanja.
Ključne besede: Arhitektura, mesto v parku, modernizem, prenova trga, Titov trg, urbanizem, Velenje, zeleno mesto.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 338; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (126,38 MB)

28.
Urbanistična rešitev območja Paromlina v Zagrebu ter projekt arhitekturne prenove kompleksa v centralno mestno knjižnico
Petar Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: V namenski rabi mestnega načrta Zagreba – Generalni urbanistični plan (GUP) mesta Zagreb – je za območje industrijskega kompleksa nekdanjega Paromlina predvidena M2, kar pomeni mešano uporabo s poudarkom na javne dejavnosti. Najnovejša iniciativa mestnega sveta je, da se na območje Paromlina umesti centralna mestna knjižnica mreže Knjižnice grada Zagreba (KGZ), za kar je v bližnji prihodnosti predviden tudi javni natečaj. Lokacija se nahaja v centru Zagreba in je oddaljena 1,1 km od osrednjega mestnega trga. Danes je Paromlin “ujet” med Glavno železniško postajo na severni in Koncertno dvorano Vatroslava Lisinskega na južni strani, in je na vzhodu prostor tudi v neposrednem stiku z največjim industrijskim kompleksom v samem središču mesta, TŽV Janko Gredelj, ki prav tako čaka svojo urbano transformacijo. Območje pokriva 3,17 ha površine in se na zahodni strani dotika glavne kulturne osi mesta, ki je predvidena kot podaljšek vzhodnega dela pomembne zelene poteze historičnega dela mesta – “Lenucijeve podkve”. Eno od glavnih vprašanj za to lokacijo je, kako lahko danes povezujemo dve mesti oziroma funkcije tradicionalnega in novega centra, ločenih z železniško progo. Urbanistični del magistrskega dela spoštuje obstoječi načrt in daje predlog možnega dokončanja na delu severno od Paromlina in območju vzdolž proge ter prikazuje možne učinke takega urbanističnega predloga v okviru združevanja urbanega tkiva Donjega grada in dela južno od proge. Arhitekturni del naloge predstavlja vizijo prostorskega razvoja predmetnega območja s poudarkom na umeščanje nove centralne stavbe KGZ-ja v novozasnovani urbanistični kontekst. Osnovni cilj je preizkusiti možnosti transformacije zanemarjenega območja v samem središču mesta v prostor intenzivnega javnega življenja z dominantnimi javnimi vsebinami.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, prenova, mestna knjižnica, KGZ, industrijsko območje, kompleks, železnica, Paromlin, Zagreb
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 250; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (75,47 MB)

29.
Urbana regeneracija Melja
Goran Markuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo postavlja izhodišča za urbano regeneracijo Melja. Nekoč industrijsko območje v neposredni bližini centra mesta je danes neaktivna degradirana urbana površina. Predlog urbane regeneracije območja nekdanje Mariborske tekstilne tovarne z mešano rabo prostora predstavlja širjenje mestnih funkcij, ki pripomorejo k strnjevanju urbane strukture. Lokacija v neposredni bližini reke Drave v kombinaciji z zelenim območjem in z arhitekturo, ki ustreza merilu mesta in človeka, vzpostavlja območje z visoko bivalno kvaliteto. V projektnem delu magistrskega dela je podrobneje obravnavano ožje območje urbane regeneracije Melja ob predvidenem novem mostu preko Drave. Izdelana je idejna zasnova urbanega kareja, ki z umestitvijo treh različnih stavb definira odprto javno površino. Večstanovanjski stavbi omogočata sodobne koncepte bivanja, galerija pa s svojo pojavnostjo in programom vzpostavlja sodobni kulturni center tudi širšega območja. Magistrsko delo izpostavlja potenciale za trajnostno urbano regeneracijo Melja v domeni trajnostnega urbanega razvoja mesta Maribor.
Ključne besede: arhitektura, Maribor, Melje, urbana regeneracija, urbanizem
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (129,63 MB)

30.
Nova železniška postaja Žalec
Žan Artelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge se nanaša na enega izmed večjih problemov naše države v zadnjih letih, in sicer železniško infrastrukturo. Natančneje se naloga osredotoča na železniško postajo Žalec in njeno popolno preureditev v kvalitetnejši in uporabnejši prostor – tako za prebivalce kot tudi železniški promet. Območje obdelave se nahaja na robu mesta Žalec, nedaleč od osrednje mestne ulice, kjer so locirani pomembnejši objekti ter turistične znamenitosti mesta. Površina v velikosti 2,5 ha ustvarja mestni rob, ki loči obstoječe grajeno tkivo od relativno novega industrijskega dela Žalca, ki v zadnjih letih cveti in se vztrajno širi, kar povzroča odmik od identitete prostora in ustvarja nejasen prehod med mestom in industrijo. Glavno vprašanje za to območje je, kako ga osmisliti ter ohraniti jasno ločnico med mestom in industrijo ter kako njegovo infrastrukturno nadgraditi za prihodnost in to tako, da imajo od tega največ koristi prebivalci Žalca in turisti. Urbanističen pogled magistrske naloge spoštuje zgodovinski vpliv železnice na mesto in njegov razvoj ter strmi k revitalizaciji prostora, ki bi bil varnejši in uporabnejši za prebivalce Žalca in širše občane ter turiste. Arhitekturni pogled magistrske naloge pa strmi k realizaciji novih objektov na območju, ki bi mestu doprinesli vizijo za prihodnost in ustvarili kvalitetno infrastrukturo za živeče v občini Žalec ter razvoj nadaljnjega turizma. Osnovni cilj je ustvariti revitalizirano območje z novimi vsebinami, ki bi Žalcu omogočale stopiti v prihodnost in ustvariti javno oazo za prebivalce in obiskovalce mesta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, revitalizacija, železnica, Žalec
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 261; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (157,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici