| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
UREDITEV SOSESKE NA JUŽNEM ROBU MURSKE SOBOTE V ENOTAH UREJANJA PROSTORA SO99 IN MS30
Andreja Granfol, 2015, magistrsko delo

Opis: Rast in širitev mest povzroča spremembe v strukturi mest. S preseljevanjem prebivalstva iz notranjih delov mest na zunanje dele, s pojavom suburbanizacije, dobi rob mesta veliko vlogo v načrtovanju in oblikovanju mest. Magistrsko delo obravnava širjenje mesta na južnem območju mesta Murska Sobota. Tam je v načrtu izgradnje južna mestna obvoznica. Nastane območje med mestom ter obvoznico, ki smo ga skozi nalogo obravnavali v dveh delih. V prvem delu naloge smo analizirali širše ter ožje območje, raziskovali rob mesta in njegovo podobo. Analizirali smo tudi obravnavano območje glede razvojnih potencialov. Tako nas je ta prvi del vodil v drugega. Zasnovali smo sosesko, ki vključuje stanovanjski del in del s centralnimi dejavnostmi. Vsako posebej je razdeljeno na posamezne enote, znotraj katerih je več tipov gradenj. Tako smo uredili novonastalo območje v razgibano sosesko z velikimi zelenimi površinami, ki skupaj z južno mestno obvoznico ustvarjajo novi mestni rob.
Ključne besede: urbanizem, suburbanizem, rob mesta, soseska
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 655; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (204,71 MB)

12.
URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA PRENOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA PTUJA
Monika Majcen, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga podaja predlog načina izvedbe mestne prenove. Opredeljuje področja mestne prenove, odgovorne akterje ter ukrepe. Vsebuje teoretično zasnovo mestne prenove, ki jo razdelimo na gospodarsko, družbeno in okoijsko. Teoretično zasnovo razvijemo na konkretnem primeru prenove starega mestnega jedra Ptuja. Pri nalogi se osredotočimo na koncept zasnove projektov okoljske prenove in vpliva le-te na ostali dve prenovi. Glavni projekt okoljske prenove je ureditev sedmega in osmega kareja, kjer določimo namembnost objektov, ureditev zunanjega prostora ter prenovo objekta stare usnjarne in dograditev novih objektov.
Ključne besede: PRENOVA, MESTNA PRENOVA, ARHITEKTURA, URBANIZEM, STARO MESTNO JEDRO PTUJA, PTUJ
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1450; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (155,48 MB)

13.
Opazovalnice neba v italijanskem kraju roccascalegna
Erik Vodenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je idejna arhitekturna zasnova stavbnega kompleksa opazovalnic neba in njegova umestitev v prostor v italijanskem kraju Roccascalegna. Bistvo magistrske naloge je torej v predstavitvi idejne arhitekturne zasnove opazovalnic neba, s katerimi bi revitalizirali historično stavbno tkivo omenjenega kraja. V teoretičnem izhodišču smo opredelili vzroke za množičen pojav gradnje objektov, ki so namenjeni opazovanju nočnega neba. Podana so tudi izhodišča za zasnovo opazovalnic neba v italijanskem kraju Roccascalegna. Osrednji del magistrske naloge vsebuje predstavitev arhitekturne zasnove omenjenega stavbnega kompleksa v italijanskem kraju Roccascalegna. Magistrsko delo zaokrožuje grafična predstavitev obravnavanega objekta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, opazovalnice neba, arhitekturni natečaj za mlade arhitekte
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (58,21 MB)

14.
PONOVNA PREUREDITEV STAREGA TRGA V SLOVENSKIH KONJICAH
Franci Gorjup, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V nalogi sem se posvetil ponovni preureditvi Starega trga v Slovenskih Konjicah, ki je bil s pomočjo evropskih sredstev prenovljen v letu 2010. Snovalec slednje prenove je arhitekt Anton Schlaus. V tekstualnem delu naloge sem najprej trg postavil v zgodovinski okvir, da sem tako razumel njegov razvoj skozi čas ter njegov položaj in pomen v zgodovini mesta in širše regije. Nato sem z urbanističnega stališča analiziral sam trg ter njegovo širšo okolico, primerjal sem ga tudi z referenčnimi primeri dobrih praks doma in v tujini. Tako sem spoznal največje kvalitete, ki zaznamujejo trg in na katere bi morali biti pri prenovi pozorni. Po končanih analizah predstavim še svojo zamisel oz. idejo drugačne možnosti obnove trga. Na koncu sledi še grafični del, kjer najdemo načrte analize in načrte mojega alternativnega predloga.
Ključne besede: Slovenske Konjice, Stari trg, preureditev, urbanizem, ulična oprema, stebrički
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 759; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (66,56 MB)

15.
Nekatere dileme pri pripravi urbanistične zasnove
Vladimir Drozg, 1999, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so osvetljene nekatere dileme o izdelavi načrta mesta in načelna razmišljanja, podkrepljena z izkušnjo pri izdelavi urbanistične zasnove Maribora. Razmišljanja se vežejo na nekaj vsebinskih sklopov, od namena in dometa zasnove, do vsebine urbanističnih analiz, ki izhajajo iz predhodno opredeljenih ciljev
Ključne besede: urbanizem, planiranje naselij, urbana geografija, mesta, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

16.
17.
Urbana transformacija in regeneracija Zadar - jug
Zrinka Perić, 2016, magistrsko delo

Opis: Že od časa Rimskega imperija je Zadar bil kulturni in administrativni center regije. Zaradi dobrega strateškega položaja skozi zgodovino se je hitro razvijal, pridobival novo strukturo in spreminjal namembnosti. Naloga obravnava mesto Zadar, ne le kot uspešno turistično točko, ampak kot center ekonomskega, kulturološkega in socialnega razvoja. Ožji fokus obravnave je področje bivše železnice; eno izmed neuporabljenih in zelo pomembnih področij v mestu, na katerem želimo oblikovati iskro trajnostnega razvoja, ki bo inicijator nadaljnjega razvoja in življenja mesta. Izpostavili smo pomen in razvoj koncepta trajnosti skozi zgodovino, urbanizem in arhitekturo in ta koncept uporabili pri načrtovanju projekta. Na področju obdelave smo se ukvarjali z urbanistično rešitvijo, ki bi imela dober vpliv na mesto tako v okoljskem, kakor tudi v razvojnem (ekonomskem in kulturološkem) smislu. Stavbno tkivo je nameščeno tako, da ohranimo zgodovinsko bistvo lokacije in ga prilagodimo današnjim in prihodnjim potrebam sodobne družbe, ozirajoč se na okoljske kvalitete in pogoje. Kot dominantno točko projekta in območje ožjega fokusa smo izpostavili stolpnico na severovzhodnem vogalu celotnega obravnavanega območja. Krožna stolpnica, uporabna hkrati kot razgledni stolp, je predvidena predvsem za gospodarske prostore, povezuje pa obravnavano območje z ostalim delom mesta. Zamišljena je kot trajnostna stavba z uporabo solarnih filmov in izkoristkom lokalnih kvalitet. Stolpnica je z arhitekturnega in energijskega pogleda vzorec za nadaljnji razvoj tudi na mikro nivoju. Pomen projekta je prav v izpostavljanju vseh možnosti, ki jih Zadar kot mesto ima, in spodbujanju zavesti o trajnostnem razvoju stavb in mesta kot celote.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Zadar, urbanistično planiranje, trajnost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 942; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (41,44 MB)

18.
Urbanizem in kriminaliteta
Mitja Pelcl, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbano okolje je okolje večine danes živečih ljudi (Polič, 2002), pri čemer število svetovnega prebivalstva vseskozi narašča. Visoka koncentracija ljudi na razmeroma omejenem prostoru pa pomeni večje tveganje za pojav kriminalitete, zlasti če urbanizem pri načrtovanju ali prenovi mest oziroma naselij ne upošteva spoznanj z vidika primarne kriminalne prevencije oziroma preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Današnje študije potrjujejo in jasno dokazujejo povezavo med strukturo in organiziranostjo urbanega prostora ter kriminaliteto (Crime Prevention through …, 2015), prvič pa je bila ta povezava omenjena v okviru čikaške kriminološke šole v 19. stoletju. Vzajemnosti urbanizma in kriminalitete bi se morali zavedati tudi mestne oziroma lokalne oblasti in strokovnjaki za urbanizem, kajti »slaba stanovanjska politika (rušenje sosesk in preseljevanje stanovalcev na druga območja) slabi družinske vezi, ustvarja napeto vzdušje in občutke ogroženosti ter povzroča upad kolektivnih dejavnosti in vodi v porast prestopništva, medtem ko so brezosebna naselja v predmestjih leglo obupa, osamljenosti in nasilja« (Urban crime prevention, 2002: 33). V magistrskem delu sta na začetku obravnavani teorija koncentričnih krogov in teorija branjenega prostora, osrednje poglavje pa predstavlja Podoba (ne)varnega okolja. Opisani so tudi ukrepi preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Ker obstajajo povezave med neurejenim oziroma zanemarjenim okoljem in prestopniškim ravnanjem, tudi nismo mogli mimo teorije razbitih oken. Za boljši pregled smo na koncu dodali še povzetek zakonodaje o urejanju prostora v Sloveniji. Magistrsko delo zaokrožamo s študijo primera o varnosti in trenutnem stanju v parku v Radencih.
Ključne besede: urbano okolje, urbanizem, urejenost okolja, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 846; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

19.
REVITALIZACIJA CENTRA RUŠ
Matjaž Finžgar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava konceptualno urbanistično ureditev naselja Ruše, natančneje starega strogega središča in idejno zasnovo arhitekture knjižnice na praznem zemljišču na tem območju. Zaradi spremenjenega načina življenja in zmanjšanja pomena prostorske centralnosti se Ruše niso izognile trendu propadanja mestnega središča in zapiranja lokalov ter trgovin. K temu je veliko prispevala tudi slabo načrtovana urbanistična zasnova mesta, ki ni upoštevala načela celovitosti naselja. Velik del hiš v ožjem območju obdelave bi lahko opisali kot hiše duhov, saj so že vrsto let zapuščene in prazne. V nalogi bomo z upoštevanjem lokalne gradnje in videza stavb staro mestno jedro ponovno oživeli ter ga naredili privlačnega tako za domačine kot tudi za turiste.
Ključne besede: staro jedro, revitalizacija, knjižnica, Ruše, arhitektura, urbanizem, trg, park
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 665; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (19,87 MB)

20.
Tehnološki park Stara vas
Simona Rošer, 2017, magistrsko delo

Opis: Mlado modernistično mesto se je z naglim razvojem razvilo v gospodarsko uspešnejše mesto v Sloveniji. Izgradnjo mesta po drugi svetovni vojni jasno prikazujeta prometna shema in coning mesta. Prehiter razvoj pa se odraža v kvaliteti bivanja v visokih blokih in prenatrpanih mestnih predelih. Dobro premišljeno dopolnjevanje obstoječe mestne strukture je rešitev nadaljnjega urbanega planiranja mesta. Treba je razumeti potrebe tehnološkega razvoja, napredka in trenutne potrebe mesta, a kljub temu upoštevati kulturo in simboliko mesta ter glavno cestno mrežo z zgodovinsko osjo. Mestna občina Velenje želi razvoj mesta usmeriti v tehnološki park na območju Stare vasi, kamor smo z našim načrtom tehnološkega centra umestili novo mestno urbano formo. Velenje bo s tem pridobilo dodaten prostor načrtovane tehnološke vasi. Območje je urejeno večfunkcionalno in kljub temu da je urejeno za tehnološki park, lahko drugačen razvoj in perspektiva mesta določata različno rabo prostora. Novo jedro s svojo zgradbo uporabnikom odpira pomembne poglede na okolico in jim pomaga pri orientaciji v prostoru. Glavna os s pogledom na grad je ena izmed pomembnejših povezovalnih ulic, ki poudarja prehodnost prostora in medsebojno povezovanje robnih con. Večina okoliških predelov je omejena in ne omogoča prehoda, a v našem primeru želimo prikazati kvaliteto prehodnosti. Mešana raba nudi rabo prostora čez cel dan, prost prehod in povezovanje con pa območju dajeta dodatno kvaliteto.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, urbanistično planiranje, Velenje, Stara vas, tehnološki park, mešana raba prostora
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (106,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici