Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava temo, o kateri raje ne govorimo, ampak vse nas čaka in se ji ne moremo izogniti - smrt. Pokopališča pa so kraji, ki govorijo o družbi in času, v katerem so nastala. Delo predlaga rešitev z vidika, da pokopališče ni zgolj morbidno mesto, ki ga obiskujemo z grenkobo, ampak da je to lahko prostor meditacije, kamor pridemo zbrat svoje misli in se spomnit na svoje najdražje, ki jih več ni. Teoretični del analizira odnos ljudi do smrti, religije in posmrtnih običajev ter njihov razvoj skozi zgodovino. Analizira tudi različne arhitekturne in oblikovalske pristope k zasnovi pokopališč skozi stoletja in oblikovanju pomembnih arhitekturnih elementov na območju Evrope in Hrvaške. Projektni del poda rešitev novega gozdnega pokopališča na obrobju mesta. Izbrana lokacija je po urbanističnem načrtu mesta Zagreb že predvidena za novo mestno pokopališče. Zaradi enostavne prostorske osnove in materialov daje prostor občutek brezčasnosti, narava in gozd pa dajeta vtis miru in spokojnosti.
Ključne besede: Zagreb, pokopališče, smrt, poslovilni objekt, arhitektura, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 626; Prenosov: 238
Celotno besedilo (95,89 MB)

Opis: S prihodom Južne železnice v Maribor se je začelo mesto pospešeno razvijati, saj je zaradi poceni delovne sile, nizkih cen zemljišč in dobre povezanosti z drugimi mesti postalo zanimivo za mnoge podjetnike. Razvoju težke industrije je sledil razvoj tekstilne industrije in leta 1922 je bila v mestu odprta prva tekstilna tovarna: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, je bil obrat opuščen in je propadel, območje pa je odtlej neizkoriščeno in degradirano. V magistrskem delu je s proučitvijo teoretskih izhodišč, z analizo obravnavane lokacije ter z ugotovljenimi potenciali območja podana idejna urbanistična in arhitekturna zasnova degradiranega urbanega območja, s kulturnim programom kot vodilom regeneracije. V prenovljen objekt nekdanje predilnice se umesti nov kulturni center s spremljajočim, dopolnilnim programom, ki se odpira na odprte javne površine. Križev dvor se obnovi in nameni za stanovanja. Na preostalem delu območja se zasnuje stanovanjski program s servisi in javnimi programi v parterju.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana regeneracija, industrijska cona Studenci, Maribor
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 700; Prenosov: 339
Celotno besedilo (58,83 MB)

Opis: Temeljna naloga vodnega gospodarstva je urejati odnos med vodo kot enim izmed osnovnih naravnih elementov z ostalo naravo na eni strani ter vitalnimi interesi, željami in zahtevami drugih dejavnosti oziroma človeka na drugi strani. Ptujsko jezero je največje slovensko umetno jezero na reki Dravi in je sestavni del energetskega objekta hidroelektrarne Formin. Prostor ob akumulaciji, ki je večji antropogeni poseg v severovzhodnem delu Slovenije, se zaradi bližine mesta Ptuj ter drugih programov v prostoru obravnava kot potencialno privlačno območje rekreacije ter umeščanja bolj ali manj intenzivnih programov v odprtem prostoru. V magistrskem delu smo se podrobneje posvetili problemu območja pristanišča Ranca ter nekaj hektarov velikemu območju preko potoka Grajena, ki trenutno predstavlja zelo obiskan, vendar tudi precej zanemarjen predel, v neposredni bližini starega mestnega jedra. Zaradi velikega regionalno turističnega in naravnega potenciala je smiselno, da se ne prepusti propadu in izgubljanju svoje identitete. V projektnem delu naloge smo na tej lokaciji zasnovali infrastrukturo in objekte potrebne za izvajanje športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti.
Ključne besede: Ptujsko jezero, čolnarna, prireditveni prostor, nabrežje, urbanizem, regeneracija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 463
Celotno besedilo (46,86 MB)

Opis: Svet, v katerem živimo danes, je v krizi. Dnevno nas spremljajo apokaliptične katastrofe, napoved za prihodnost pa ni nič bolj svetla. Za preživetje bodo potrebne velike prilagoditve in spremembe. Poiskati je treba rešitev za planet, na katerega vplivamo s svojimi dejanji v sedanjosti, za prihodnost. Svet 21. stoletja je zagotovo svet mest. V urbanih območjih naj bi živela več kot polovica prebivalcev Zemlje. Kapitalistična akumulacija pušča viden odtis tudi na strukturi in delovanju mest. Spremembe v družbi in individualizacija imajo vpliv v mestih, oslabile so skupnost in občutek vključenosti ter posledično povzročile globoko vrzel med javnim in zasebnim. Mesto je postalo povsem privatizirano, potrebna je ponovna vključitev človeka v aktivno in živahno družbo. To pomeni, da morajo mesta ponovno postati prostor sobivanja, dogajanja, odprtih možnosti, zabave, dela, bivanja, proizvodnje ter drugih dejavnosti, ki omogočajo vitalnost in odpornost. V magistrskem delu je podan predlog urbanistične zasnove za regeneracijo mesta s konceptom samooskrbe. Zasnovane so arhitekturne rešitve ključnih posameznih stavb in prostorskih elementov, ki naj jo omogočajo. Predlog obsega povezavo mestne tržnice, inkubatorja za ponovno rabo materialov, prostorskih enot za razvoj znanja in prakse o agrikulturi (laboratoriji, učilnice, semenska banka) ter območja urbanega kmetijstva. Zasnova vseh stavb in prostorskih elementov je modularna, kar nudi fleksibilnost ter možnost prilagajanja glede na dejanske potrebe obsega in programa. Predlagana gradnja je v največji možni meri iz recikliranih materialov in predvidena za tako imenovano naredi si sam arhitekturo in urbanizem. Predlagane rešitve se lahko implementirajo na različnih lokacijah. Za testni primer je implementacija prilagojena glede na urbanistični plan in značilnosti specifične lokacije za regeneracijo nabrežja reke Vltave na območjih Holešovice in Karlín v Pragi.
Ključne besede: mesto prihodnosti, urbana regeneracija, urbano kmetijstvo, ponovna uporaba, naredi si sam arhitektura in urbanizem
Objavljeno v DKUM: 08.10.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 221
Celotno besedilo (88,10 MB)

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene tri teme, ki vplivajo na podobo in identiteto mesta Celje. Te so: 1) Povezovanje dveh bregov mesta Celje preko reke Savinje, ki je zaradi svoje hudourniške narave v zgodovini povezovanje onemogočala oz. otežila. Povezovanje dveh bregov predstavlja močan potencial povezovanja levega brega mesta in neposredne bližine starega mestnega jedra z zelenim rekreacijskim desnim bregom, kar lahko posledično povzroči njegov kvalitetnejši razvoj. V sklopu ureditve nabrežja vzpostavimo tudi novo prireditveno območje ob Savinji. 2) Ureditev parterja rešuje problematiko pretirane količine prometnih površin v neposredni bližini starega mestnega jedra Celja, ki je v vseh delih dneva nezapolnjeno, kar pomeni, da je parkirišče na prostem predimenzionirano. Parkirišča je mogoče nadomestiti v podzemni garažni hiši za potrebe mesta in programa, ki ga načrtujemo na obravnavani lokaciji. Dobro urejen parter bo lokacijo kvalitetno vpel v neposredno okolico obravnavanega območja in ureditev Savinjskega Nabrežja. 3) Postavitev dominante predstavlja prostorsko izjavo in poudarek, ki markira staro mestno jedro, obenem pa rešuje problematiko pomanjkanja stanovanj v mestu Celje. Rešitve obravnavanih tem v magistrskem delu se navezujejo tudi na zgodovino mesta Celje in rešujejo prostorske probleme, s katerimi se je mesto soočalo nekoč in danes.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, Celje, Savinja, Savinjsko Nabrežje, mostovi, nebotičnik
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 288
Celotno besedilo (102,16 MB)