| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Pravni položaj beguncev v mednarodnem pravu
Nina Fortun, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga natančneje obravnava Konvencijo o statusu begunca iz leta 1951 in Protokol o statusu begunca iz leta 1967. Konvencija je prva določila definicijo begunca in celostno uredila njegov položaj. Ker pa je veljavnost zastavila preozko, jo Protokol razširja. V nalogi je predstavljena njuna vsebinska ureditev s poudarkom na pomembnejših členih. Izključitvene klavzule določajo za katere osebe se določbe Konvencije ne uporabljajo (npr. oseba, ki je storila vojni zločin). Glede veroizpovedi je potrebno beguncem zagotoviti versko svobodo. Posebne pozornosti sta deležna tudi izvzetje od vzajemnosti in načelo prepovedi izgona in zavračanja (non refoulement). Diplomska naloga se zaključi s predstavitvijo primera iz prakse, pri katerem gre za prosilca za priznanje statusa begunca. S primerom sem se srečala v okviru projekta Amicus Curiae na Upravnem sodišču v Ljubljani.
Ključne besede: Konvencija o statusu beguncev 1951, Protokol o statusu beguncev 1967, begunec, izključitvene klavzule, izvzetje od vzajemnosti, non refoulement, Urad Visokega komisariata za begunce (UNHCR)
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2377; Prenosov: 831
.pdf Celotno besedilo (614,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici