SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MIKROKRMILNIŠKI SISTEM ZA TESTIRANJE MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV V PROIZVODNJI
Darjan Leskovar, 2011, diplomsko delo

Opis: V projektu je predstavljena uporaba mikrokrmilnikov družine MSP430 kot alternativnega sistema za zajem podatkov. Opisan je način povezave mikrokrmilnika z osebnim računalnikom in razvita je potrebna programska oprema. Programska oprema zajema tudi komunikacijo po I2C in SPI vodilu, s katerima mikrokrmilnik komunicira z drugimi napravami. V okolju LabVIEW so bile razvite funkcije, ki okolju omogočajo komunikacijo z mikrokrmilnikom. LabVIEW in mikrokrmilnik kot sistem za zajem podatkov je uporabljen kot osnova za krmilje testirne naprave za testiranje toasterjev.
Ključne besede: Mikrokrmilnik, MSP430, krmilje, LabVIEW, komunikacija, UART, SPI, I2C, programiranje, TUSB3410, Code Composer Studio
Objavljeno: 14.03.2011; Ogledov: 1383; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

2.
BREZŽIČNA KOMUNIKACIJA SENZORSKIH NAPRAV S HIŠNIM STREŽNIKOM iGORENJE
Matej Mašat, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opisujemo razvoj modula, ki omogoča komunikacijo med hišnim strežnikom iGorenje in poljubno senzorsko napravo. Komunikacijski modul temelji na mikrokrmilniku PIC in omogoča pošiljanje ter prejemanje podatkov in kontrolnih sekvenc senzorske naprave preko brezžičnega modula ConnectOne. Najprej predstavimo programsko opremo in orodja, ki smo jih uporabili za razvoj in testiranje komunikacijskega modula. Podrobneje opišemo zasnovo komunikacijskega modula, ter programsko opremo njegovega mikrokrmilnika PIC. V nadaljevanju podamo analizo komunikacijskega protokola s hišnim strežnikom iGorenje ter analizo meritev kvalitete signala za brezžično komunikacijo v testnem stanovanju. V realističnih testnih razmerah je naš modul dosegel hitrosti prenosa do 2,67 Mb/s. Diplomsko delo sklenemo z diskusijo o nadaljnjih možnih izboljšavah predstavljenega komunikacijskega modula.
Ključne besede: Brezžična komunikacija, brezžično omrežje, senzorske naprave, iGorenje, hišne naprave, hišni strežnik, mikrokrmilnik PIC, vodilo UART
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 1883; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

3.
RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA ZAJEMANJE PODATKOV NA PLATFORMI ANDROID
Matic Vesenjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podaja postopek za zajemanje podatkov iz merilnika temperature in vlažnosti (Senzor TRIME- PICO64) ter jih prikazati na Android platformi in LCD zaslonu. Zajemanje podatkov smo izvršili z mikrokrmilnikom LPC1758 na modulu SPaRCMosquito v.2. Ker mikrokrmilnik nima vgrajenega modula za komunikacijo preko modrega zoba, smo obstoječemu modulu dodali modul za komunikacijo preko modrega zoba (LM400). Tako smo iz mikrokrmilnika pošiljali podatke preko modrega zoba, na pametnem mobilnem telefonu z operacijskim sistemom Android pa smo jih zajeli in izpisovali.
Ključne besede: Android, modri zob, Bluetooth, mikrokrmilnik, LPC1758, Cortex-M3, UART
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1001; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

4.
ANALIZA KOMUNIKACIJSKIH PROTOKOLOV NA PLATFORMI ARM
Janez Vegan, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zajem, analizo in prikaz signalov različnih komunikacijskih protokolov v realnem času. Podrobno so predstavljena strojna in programska oprema ter razvojna okolja, s pomočjo katerih smo realizirali sistem za analizo protokolov. V okviru magistrskega dela smo razvili program za platformo ARM, ki na LCD-zaslonu v realnem času prikazuje vsebino zajetih podatkov po protokolih IR (SIRC, NEC, RC6), I2C, SPI in UART. Razvili smo tudi program za stm32F100, ki oddaja v protokolih SPI in UART, ter program za platformo ARDUINO, ki oddaja v protokolu I2C.
Ključne besede: ARM, protokol IR, protokol SPI, protokol I2C, protokol UART
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 506; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (7,64 MB)

5.
Razvoj perifernih vmesnikov za mobilnega robota
Miha Gabrijelčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo razvijali gonilnike za periferne enote mobilnega robota, kot so: AHRS (Attitude and Heading Reference System), BMS (Battery Management System) in krmilniki motorjev. V uvodnem delu diplomske naloge je na kratko predstavljen problem in opis izdelave. V nadaljevanju je vsako poglavje namenjeno splošnemu opisu uporabljenih komponent in njeni predstavitvi. Zraven teh pa je opisan razvoj posameznega gonilnika v programskem okolju LabVIEW in delovanje gonilnikov. V zaključku pa smo podali kratko razlago dela in vizijo za njegovo nadgradnjo.
Ključne besede: AHRS UM7, brezkrtačni motor, BLDC motor, BMS, gonilnik, orientacijski senzor, UART, RS-232, sbRIO-9651
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 296; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

6.
Izvedba visokonivojskih programskih funkcij za razvojno ploščo STM32L4
Gregor Gorjup, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo razvili knjižnice visokonivojskih programskih funkcij za mikrokrmilniško razvojno ploščo STM32L4. Knjižnice vsebujejo funkcije za izbiro in nastavitev sistemske ure, za konfiguracijo in izbiro vhodnih/izhodnih priključkov, za realizacijo časovnih funkcij, za pretvorbo analognega signala v digitalnega in komunikacijo prek komunikacijskih vmesnikov UART, SPI ter serijskega vodila I2C. Za vsako funkcijo smo napisali kratek testni program in navodila za njeno uporabo.
Ključne besede: mikrokrmilnik, programski jezik C, UART, SPI, I2C
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 503; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

7.
Bluetooth krmiljenje plezajočega robota za vzdrževanje mostov
Dejan Vrtič Pal, 2018, diplomsko delo

Opis: Vzdrževanje mostov je lahko zamudno in zahtevno delo, zato ga je smiselno opravljati s plezajočim robotom. Ker dodatna teža robotu predstavlja večjo breme, želimo minimizirati ožičenje z brezžično komunikacijo, v našem primeru bluetooth komunikacijo. Namen tega dela je bil, ugotoviti, kako lahko bluetooth komunikacijo uspešno izvedemo na plezajočem robotu in če je bluetooth komunikacija optimalna rešitev za robota za plezanje. V teoretičnem uvodu smo predstavili robota in opredelili bluetooth protokol. V praktičnem delu smo spoznali kinematični model robota za plezanje in razčlenili potrebo po prenosu podatkov pri različnih gibih robota. Pregledali smo bluetooth vmesnike na tržišču in izbrali najustreznejšega za potrebe robota za plezanje. Bluetooth komunikacijo smo izvedli in preizkusili s pomočjo treh mikrokrmilnikov dsPIC33FJ64MC802 in s pomočjo treh različnih Bluetooth modulov HC-05, RN-42 in RN4871. Pri izvedbi brezžične bluetooth komunikacije smo poskušali zagotoviti dovolj veliko hitrost prenosa podatkov pri najmanjšem številu potrebnih bluetooth modulov (najnižjih stroških). Ugotavljali smo ali zmoremo s pomočjo Bluetooth komunikacije pošiljati podatke vsakemu krmilniku osi robota in prijemalu robota v času, ki je krajši od 1 tisočinke sekunde. Prenos je bil daljši, kot smo načrtovali (30 mili sekund) in je imel domet, ki je bil večji od pričakovanega (več kot 10m za bluetooth 2. razreda). Ugotovili smo, da je izvedba bluetooth komunikacije mogoča. A za to da najdemo boljšo rešitev so potrebni dodatni preizkusi.
Ključne besede: plezajoči robot za vzdrževanje mostov, bluetooth komunikacija, UART (univerzalni asinhronski sprejemnik-oddajnik), MESH, PTP (od točke do točke)
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 253; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici