| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko delo
Katarina Zemljič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Interesne dejavnosti osnovnošolcev na Koroškem : magistrsko delo
Lana Roglšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Interesne dejavnosti so prostovoljne dejavnosti, ki jih posamezniki izberejo glede na svoje zanimanje, hobije ali strasti. Vključujejo lahko različna področja, kot so šport, umetnost, glasba, ples, znanost, tehnologija in drugo. Namen teh dejavnosti je spodbujati osebni razvoj, razvijanje spretnosti, izražanje kreativnosti, socialno interakcijo in zadovoljstvo do dejavnosti. Igrajo pomembno vlogo pri krepitvi interesov, talentov ter celostnem razvoju posameznikove osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 136 učencev iz naključno izbranih osnovnih šol na Koroškem. Rezultati kažejo, da se učenci bolj vključujejo v šolske interesne dejavnosti v primerjavi z obšolskimi interesnimi dejavnostmi. Pri čemer se učenci najpogosteje vključujejo v športne interesne dejavnosti. Pomemben dejavnik, ki spodbuja učence k vključevanju v interesne dejavnosti, je lasten interes, ki hkrati predstavlja tudi pomemben pogoj za sodelovanje v teh dejavnostih. S samo ponudbo interesnih dejavnosti so učenci v veliki večini zadovoljni, a ugotavljamo, da so bolj zadovoljni s ponudbo obšolskih interesnih dejavnosti. Posledica vključevanja v interesne dejavnosti je lahko tudi preobremenjenost učencev. S tem smo pridobili vpogled v obiskovanje interesnih dejavnosti učencev na Koroškem, kar je lahko učiteljem v pomoč pri njihovem pedagoškem delu.
Ključne besede: šolske interesne dejavnosti, obšolske interesne dejavnosti, učenec, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
Socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko delo
Anja Santl, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega, da nam zadani cilji v življenju uspejo. Zato je skozi vsa obdobja razvoja pomembno, da imamo občutek pripadnosti določeni skupini, bodisi družini, oddelku vrtca, razredu itd. Občutka pripadnosti morajo biti deležni tudi učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo. Ostali vrstniki jih pogosto prepoznajo kot drugačne, naloga učiteljev in drugih otroku pomembnih odraslih v obdobju šolanja je, da jim privzgojimo vrednote, ki so pomembne za inkluzivno družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in ugotoviti, kakšna je socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami na eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, opredeljeni so učenci s posebnimi potrebami, predstavljena sta postopek 5 stopenjske pomoči učencem s posebnimi potrebami ter njihova socialna vključenost. V empiričnem delu smo na podlagi deskriptivne študije primera raziskali socialno vključenost učenca s posebnimi potrebami v 3. razredu osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je učenec v vrstniški skupini prezrt, a se v oddelku dobro počuti. Sošolci ga vključujejo v pogovore in igro. Ob koncu magistrskega dela so predstavljeni primeri socialnih in psihosocialnih interaktivnih iger za razvoj socialnih veščin, ki omogočajo večjo povezanost skupine in osebnostno ter socialno rast vsakega posameznika.
Ključne besede: socialna vključenost, osnovna šola, razredni pouk, učenec s posebnimi potrebami, študija primera
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Ključne besede: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 877; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1234; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1016; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regije
Boštjan Kosednar, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani. Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli. Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov. Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel. V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča. Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate. To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Ključne besede: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1501; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacije
Igor Peras, 2019, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij.
Ključne besede: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1786; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli
Tina Pokrivač, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije. V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev.
Ključne besede: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1724; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
Stališča učencev tretje triade osnovne šole o šolskem prostoru
Nuša Zadravec, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mnenja osnovnošolcev tretje triade o šolskem prostoru. Zaradi slabe odzivnosti nekaterih šol na ankete smo izbrali dve po našem mnenju zelo različni osnovni šoli, tako po letu gradnje kot tudi arhitekturi stavbe. Empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, smo razdelili v tri sklope, kjer so nas v prvem zanimale ocene učencev o določenih značilnostih šolskih prostorov, kar smo ugotovili s pomočjo petih sklopov ocenjevalnih lestvic od 1 do 5 za vsak posamezni prostor. Pri drugem sklopu so nas zanimale učilnice specifično, kar smo izvedli s štirimi zaprtimi dihotomnimi vprašanji ter dodali še odprti tip vprašanja, kjer so učenci imeli možnost s svojimi besedami pojasniti, zakaj jim določena stvar v učilnici ni všeč. Pri tretjem sklopu o zunanjem prostoru šolske stavbe smo uporabili vprašanja zaprtega tipa. Pri zadnjem vprašanju, ki se je nanašalo na šolsko igrišče, smo dodali še odprti tip podvprašanja, ki učencem omogoča, da izrazijo svoje želje glede izgleda šolskega igrišča. Namen raziskave je bil predvsem primerjati mnenja učencev dveh zelo različnih šol. V vseh treh sklopih nas je zato zanimalo, ali prihaja do statistično značilnih razlik v mnenju o šolskem prostoru glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo. Na začetku smo postavili splošno hipotezo, da bodo učenci mlajše in sodobnejše 2. OŠ Slovenska Bistrica, grajene leta 2007, bolj zadovoljni z urejenostjo šolskih prostorov kot učenci starejše OŠ Leona Štuklja Maribor iz leta 1983. Rezultati so domnevo večinoma potrdili, z izjemo učilnic, s katerimi so kot kaže bolj zadovoljni učenci OŠ Leona Štuklja Maribor. Z magistrsko nalogo želimo osvetliti dejstvo, da prostor oblikuje človeka, vpliva na njegovo počutje in ustvarjalnost ter oblikuje družbene vrednote ter bivalno in splošno kulturo. Menimo, da je prostor kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju pogosto prezrt oziroma se temu področju v vzgoji in izobraževanju pripisuje premalo pomena.
Ključne besede: osnovna šola, šolski prostor, šolska arhitektura, prostor in učenec, prostor in učitelj.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1293; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici