SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
POSLOVNI POTENCIAL SOCIALNIH MREŽ
Sanije Elezi, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Trendi kažejo, da se število uporabnikov oz. njihovo vključevanje v socialna omrežja iz dneva v dan povečuje in zaenkrat še temu ni videti konca. Večanje števila uporabnikov vodi k nenehnemu izboljševanju in razvoju tovrstnih strani, kar pa prinaša s seboj vse manjšo zmožnost nadzorovanja. Vseeno pa bi ukinitev socialnih omrežij pomenila ogromno škodo tako za gospodarstvo kot seveda za nas uporabnike socialnih mrež. Vsekakor pa je ob tem potrebna previdnost, ki je doslej edina znana in najverjetneje najbolj pravilna rešitev za zmanjšanje teh tveganj in nevarnosti.
Ključne besede: Modeli naročništva, Socialna omrežja – SNS, modeli informiranja, Rappa, Facebook, modeli posredništva, Twitter, modeli trgovca, Timmers, modeli koristi, modeli proizvajalca, LinkedIn, modeli podružnice, modeli skupnosti, e-poslovanje, modeli oglaševanja.
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 1391; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (408,22 KB)

2.
DRUŽBENI AKTIVIZEM NA SPLETNIH OMREŽJIH V DRŽAVAH ARABSKEGA SVETA
Alen Cvišić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporabo spletnih socialnih omrežij v namene družbenega aktivizma dajejo ljudem nov kanal za komunikacijo, medtem, ko pa so vprašljive uporabnosti teh v namene mobilizacije in organizacije, predvsem zaradi svojih strukturnih omejenosti. Preden prehitro sklepamo, da se spletna socialna omrežja uporabljajo le kot idealno orodje za širjenje demokracije, pa je potrebno predstaviti tudi drugo plat, in sicer uporabo teh v namene, ki niso nujno družbeno koristni.
Ključne besede: internet, družbeni aktivizem, spletna socialna omrežja, Facebook, Twitter, revolucija, novi mediji, Iran
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 10532; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
VPLIV SOCIALNIH MREŽ NA INTERNETNO POSLOVANJE NA SVETOVNEM SPLETU
Jože Aristovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Dandanes se vsi trudimo, da naše poslovne ideje čim uspešnejše predstavimo potencialnim kupcem. Eden od pogosto rabljenih vzvodov je svetovni internet. Vendar zaradi velike konkurence ni več dovolj zgolj odlična internetna stran z vsemi informacijami, ki jih potencialni kupci potrebujejo, če ne najdejo do nje. Google in njemu podobni iskalniki krojijo poslovno uspešnost mnogim podjetjem širom sveta. Torej lahko govorimo v pravem boju za prikaz na prvi strani vseh zadetkov. Ravno za to je potrebno izkoristiti vse načine, katere nam omogoča napredek v tehnologiji. Eden od teh načinov so socialni mediji, katere je potrebno sistematično vpeljati v našo stran. Govorimo o socialnih medijih kot so: Facebook, Youtube, Flicker, Twitter in še bi lahko naštevali. Ti se nenehno razvijajo in rastejo. Poslovanje pa praviloma raste vzporedno z njimi, če jim le namenimo dovolj pozornosti. Pri sami optimizaciji s socialnimi mediji pa se je potrebno držati nekateri pravil, da dosežemo želeni učinek. Predvsem pa je potreben čas in veliko potrpežljivosti. Ob upoštevanju vseh smernic, kako uspešno vplesti uporabnike v samo zgodbo, uspeh prav gotovo ne bo izostal!
Ključne besede: socialni mediji, Facebook, Twitter, Flicker, Youtube, blog, vrste blogov, Google, spletni forum, strategije, optimizacija spletnih strani, spletni pajek, ključne besede, promocija, marketinško komuniciranje, Hubspot, razvoj socialnih omrežij, strategija spremljanja, organsko iskanje, razvrščanje zadetkov
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 1566; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
TWITTER KOT OBVEŠČEVALNI MEDIJ IN V VLOGI TRŽNEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA ORODJA
Dejan Gajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Splet 2.0 je prinesel veliko koristnih novosti, med katere sodijo tudi spletna socialna omrežja. Ta so se trdno zasidrala v naša življenja in postala del vsakdanjika. Pod drobnogledom bomo predstavili eno izmed teh spletnih socialnih omrežij: Twitter. Predstavili bomo njegove lastnosti in značilnosti. Razmišljali pa bomo tudi o njegovi uporabi v obveščevalnih medijih in kot orodje za izobraževanje ter marketing. V ta namen si bomo pomagali s študijami primera.
Ključne besede: Twitter, socialni mediji, novinarstvo, informacija, spletna aplikacija, svetovni splet
Objavljeno: 30.03.2012; Ogledov: 7934; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
NEMŠKO BESEDOTVORJE. TENDENCE V JEZIKU NOVIH MEDIJEV
Veronika Žibret, 2012, diplomsko delo

Opis: Krajšava je produkt besedotvorja, ki je v besedišču prisoten sočasno s polno obliko. Ti besedi imata enak pomen in sklanjatveni vzorec, torej govorimo o nekakšni variaciji. Krajšave razlikujemo glede na število segmentov polne oblike. Tako poznamo večsegmentne, enosegmentne in delne krajšave. Večsegmentne krajšave vsebujejo več segmentov polne oblike, nasprotno pa vsebujejo enosegmentne krajšave le en neprekinjen del polne oblike. Delne krajšave so okrajšane le delno, saj so sestavljene iz okrajšanega in neskrajšanega dela. Poleg teh glavnih vrst poznamo še nekaj podvrst, tako govorimo tudi o besedotvorju s krajšavami, saj lahko tvorimo nove besede s pomočjo že nastalih krajšav. Tako kot drugi produkti besedotvorja lahko tudi krajšave uporabljamo v različnih tekstih, kjer povezujejo stavke v smiselne celote in skrbijo zato, da se ne ponavljamo. Krajšave nam namreč dajejo možnost, da uporabimo besedo z enakim pomenom, vendar pa ne ponovimo popolnoma iste besede. Tako lahko najprej uporabimo polno obliko, nato pa krajšavo in se s tem izognemo direktnemu ponavljanju. Krajšave lahko imajo vpliv tudi na stilističen izgled teksta. Nekatere krajšave so namreč lahko konotirane oz. stilistično zaznamovane, torej lahko izražajo poleg prvotnega pomena še nek stranski pomen. Uporabljamo jih tudi v različnih besedilnih vrstah, saj omogočajo, da kljub količinskim omejitvam izrazimo, kar smo želeli. To lahko pripomore h krajšim naslovom v časopisih, kar jih naredi še prodornejše. Poleg tega so krajšave tudi zelo vidne, zato jih pogosto uporabljamo v reklamne namene. Krajšave niso samo dobro vidne, temveč nam omogočajo tudi krajše izražanje. Z novimi mediji se je namreč pojavila tendenca, da se vsak želi izraziti čim krajše. To je najopaznejše pri e-klepetu, saj vsak želi odgovoriti kolikor hitro je mogoče. Pri Twitterju je to drugače, saj ni časovne omejitve, je pa omejeno število znakov. Tako se nagibamo k uporabi krajšav, da lahko v okviru te omejitve izrazimo želeno. Twitter je komunikacijsko omrežje, ki omogoča izmenjavo informacij. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev 140 znakov, saj jih lahko vsaka objava vsebuje natanko toliko. S Twitterjem se nam ponuja možnost branja objav družine in prijateljev, kot tudi slavnih oseb. Da nam je to omogočeno, moramo tem osebam slediti oz. postati njihov „follower“. S tem lahko vedno spremljamo najaktualnejše objave izbranih oseb. Uporabnike Twitterja lahko razlikujemo tudi po namenu pisanja svojih objav. Tako poznamo zasebne uporabnike, ki pišejo, kaj trenutno počnejo; javne uporabnike, ki pišejo zato, da svoje „followerje“ opozorijo na svoje produkte oz. trenutno delo in uporabnike, ki niso ne eno ne drugo. Ti pa želijo s svojimi objavami opozoriti na svoj nov spletni dnevnik ali članek. Za analizo so bili izbrani javni uporabniki, saj lahko do njih dostopamo kadarkoli in se nagibajo k temu, da so njihove objave daljše, saj želijo posredovati čim več informacij naenkrat. Zbranih je bilo dvesto objav s področja novic, ki so bile nato natančno analizirane. Najprej smo lahko ugotovili, da se za te objave pogosto uporabljajo naslovi člankov, ki so za objave na Twitterju posebej prilagojeni. Tako so ti naslovi krajši in prodornejši ali pa so daljši in posredujejo več informacij. Vsekakor spodbudijo bralca k nadaljnjemu branju, ki mu je takoj omogočeno, če sledi URL naslovu, ki ga preusmeri na celoten članek. Tako skoraj vsaka objava vsebuje še URL naslov, vendar v skrajšani obliki. Potrdila se je teza, da se bodo krajšave v objavah na področju novic pogosto pojavljale. Najpogostejše so bile kratice, ki najpogosteje poimenujejo razne organizacije, institucije ali politične stranke. Vzbudijo tudi več pozornosti, saj so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Zelo pogosto se je pojavilo tudi besedotvorje s krajšavami, ki olajša pisanje dolgih sestavljenk in jih naredi preglednejše.
Ključne besede: krajšava, besedotvorje, večsegmentne krajšave, enosegmentne krajšave, delne krajšave, Twitter, novi mediji
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1119; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (683,60 KB)

6.
POSLOVNA UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ
Tjaša Sužnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Socialna omrežja postajajo vedno bolj nepogrešljiva v življenju posameznikov kot tudi za poslovanje podjetij. Posameznikom omogočajo zabavo, komunikacijo in druženje, podjetjem pa oglaševanje, promocijo, komunikacijo s ciljnimi skupinami. Diplomski seminar obravnava poslovno uporabo socialnih omrežij. Najprej smo opisali osnovne značilnosti socialnih omrežij ter njihove prednosti in slabosti. Opisali smo orodja tržnega komuniciranja in glavno nevarnost na socialnih omrežjih, to je prevelika količina osebnih podatkov. Predstavili smo tri trenutno najpopularnejša socialna omrežja: Facebook, Twitter in Google+. Predstavili smo tudi potek poslovanja na socialnih omrežjih Facebook, Twitter in Google+ ter ugotovili, da podjetja s poslovanjem na socialnih omrežjih pridobijo veliko prednost.
Ključne besede: socialna omrežja, poslovanje na socialnih omrežjih, tržna komunikacija, Facebook, Twitter, Google+.
Objavljeno: 12.12.2012; Ogledov: 1940; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
PRIMERNOST SPLETIH SOCIALNIH OMREŽIJ ZA POVEČANJE PRODAJE. PRIKAZ NA PRIMERU STRANI FACEBOOK IN TERM OLIMIA.
Simon Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti pospeševanja prodaje s pomočjo treh spletnih socialnih omrežij – Facebook, Twitter in LinkedIn. Na kratko smo predstavili trženje, opredelili spletna socialna omrežja ter predstavili prej omenjene tri primere. Empirični del diplomskega dela predstavlja analiza pospeševanja prodaje dveh turističnih podjetij, Term Olimia in Term Čatež na omrežju Facebook. Ugotovili smo, da število »všečkov« in objav podjetja ne vpliva na odzivnost uporabnikov in da se ti bolj odzivajo na objave o vsakdanjih temah kot na spletna orodja za pospeševanje prodaje.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, trženje, pospeševanje prodaje, Facebook, Twitter, LinkedIn
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 4834; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
VKLJUČEVANJE PODJETIJ V SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA
Petra Puklavec, 2013, diplomsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja zagotovo veljajo za najbolj popularni spletni trend v zadnjem desetletju. Že leta 2003 se je pričela revolucija na področju spletnih socialnih omrežij, ki traja še danes. V tem obdobju se je pojavilo ogromno različnih spletnih socialnih omrežij, namenjenih različnim ciljnim skupinam, nekatera so še danes med najbolj priljubljenimi. Spletna socialna omrežja uporabnikom ponujajo način za ohranjanje stikov s prijatelji ali sodelavci, obenem pa ponujajo tudi način za strokovno povezovanje. Podjetjem z manjšimi oglaševalskimi proračuni predstavljajo spletna socialna omrežja priložnost imeti svoj glas v oglaševalskem prostoru. To jim ponuja nove načine strateške komunikacije s ciljno publiko. V diplomskem seminarju smo opisali in pojasnili najpomembnejša spletna socialna omrežja, ki zasedajo vrh spletnih socialnih omrežij glede na popularnost. Opisali smo pomen vključevanja podjetij na spletna socialna omrežja, ovrednotili prepoznavnost podjetij z vključevanjem v spletna socialna omrežja in predstavili načine oglaševanja podjetij preko spletnih socialnih omrežij. Omenili smo nekaj najpomembnejših socialnih omrežij in izpostavili Twitter, Facebook in LinkedIn. Ugotovili smo, da spletna socialna omrežja prinašajo več prednosti kakor slabosti. Kljub temu moramo neprestano paziti na slabosti: ena napaka namreč lahko uniči vso dosedanje delo.
Ključne besede: Družbeni mediji, spletna socialna omrežja, spletno trženje, spletno oglaševanje, Facebook, Twitter, LinkedIn
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 1077; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
OGLAŠEVANJE PODJETJA TOMAŽ KOGOVŠEK S.P. NA SOCIALNIH OMREŽJIH
Gašper Kogovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo odkriva pomembnost tržnih aktivnosti za sodobno podjetje na socialnih omrežjih. Opravljena raziskava je osredotočena na tržne aktivnosti podjetja Tomaž Kogovšek s.p., na socialnih omrežjih Facebook in Twitter. Podjetje želi z oglaševanjem na spletu razširiti prepoznavnost lastnih izdelkov in storitev med potrošnike, kajti taka oblika samopromocije doseže veliko potencialnih strank, hkrati pa ne zahteva velikih vložkov. V zadnjem času pa je oglaševanje na spletu tudi najuspešnejša tržna aktivnost, saj vedno več ljudi uporablja internet za iskanje podatkov o podjetjih. Zato je pomembno, da se sodobna podjetja zavedajo, kako pomembna je njihova predstavitev na spletu; delček svojih sredstev zato preko spleta namenijo predstavitvi, oglaševanju ter pravilnemu komuniciranju s potencialnimi kupci. Teoretične ugotovitve in dejanska raziskava prepoznavajo vplive sodobne informacijske tehnologije, oziroma interneta na tržno povpraševanje. Internet aktivno uporablja že večina ljudi in preko njega zbira podatke o izdelkih. Sodobna podjetja želijo namreč s svojimi strankami vzpostaviti tudi čim bolj individualen, oziroma oseben odnos, za kar so spletna socialna omrežja kot naročena. Opravljena raziskava v diplomskem delu kaže, da je Facebook stran podjetja Tomaž Kogovšek s.p., zanimiva, prav tako stran Twitter (čeprav večina anketirancev ni aktivnih uporabnikov na strani Twitter). Odstotek tistih, ki so jih strani obravnavanega podjetja na socialnih omrežjih Facebook in Twitter spodbudile k nakupu izdelkov, ni zanemarljiv, zato tržne aktivnosti na obeh socialnih omrežjih za podjetje Tomaž Kogovšek s.p., predstavljajo velik potencial za nakup njihovih izdelkov.
Ključne besede: e-trženje, socialna omrežja, Facebook, Twitter
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 992; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
MNENJSKO VODITELJSTVO KOT POJAV NA SOCIALNEM OMREŽJU TWITTER
Gregor Kontestabile, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga se loteva raziskave pojava mnenjskih voditeljev v spletnem socialnem omrežju Twitter. Sam koncept mnenjskega voditeljstva se je sicer izoblikoval skozi raziskave javnega mnenja sredi dvajsetega stoletja, se nato utrdil v Teoriji difuzije inovacij in je danes, zaradi popularnosti uporabe spletnih socialnih omrežij, reaktualiziran in v središču zanimanja različnih znanosti. Mnenjski voditelji naj bi bili v splošnem posamezniki, ki so si s pomočjo znanja in drugih kompetenc, pridobili zaupanje twin vpliv nad ožjimi ali širšimi družbenimi okolji. Namen naloge je raziskati pojav mnenjskega voditeljstva na Twitterju ter razumeti vlogo, ki jo imajo mnenjski voditelji kot artikulirani in kritični posamezniki v tem spletnem socialnem omrežju. Namen je tudi natančneje definirati osnovne pojme mnenjskega voditeljstva in kontekstov, v katere je ta neločljivo vpet. Naloga temelji na primerjavi med definicijo mnenjskega voditelja, kot jo je v znameniti Teoriji difuzije inovacij zapisal Everett Rogers, in ugotovitvah ter mnenjih šestih kompetentnih intervjuvancev. Osrednja cilja naloge sta: pokazati, da lahko uveljavljen komunikološki koncept mnenjskega voditeljstva apliciramo na določene uporabnike spletnega omrežja Twitter ter s pomočjo interpretacije intervjujev poglobiti razumevanje omenjenega področja raziskave.
Ključne besede: mnenjsko voditeljstvo, difuzija inovacij, socialna omrežja, Twitter
Objavljeno: 15.01.2014; Ogledov: 762; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici