| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Glive v sestoju črne jelše (Alnus glutinosa) na Turnišču pri Ptuju
Luka Šparl, 2016, magistrsko delo

Opis: Glive imajo svoj izvor v pradavnini. Domnevno so prve glive Zemljo naselile pred tremi milijardami let. Dolgo časa so bile gobe zanimive le kot hrana in kresilno sredstvo. Čeprav so na območju Slovenije ljudje gobe za prehrano nabirali že vse od rimskih časov, smo prve podatke o užitnih gobah dobili šele po letu 1500. Glive si niso sposobne same proizvajati hrane tako kot rastline, temveč s pomočjo množice encimov, ki jih izločajo, reciklirajo odmrli organski material. Rastlinske celične stene so zelo močne, sestojijo iz celuloze in lignina. Edini organizmi, ki so zmožni razgradnje celuloze in lignina, so različne glive in bakterije. Večino podatkov o razširjenosti makromicet v Sloveniji prispevajo amaterski gobarji, ki nabirajo gobe predvsem v tipičnih gospodarskih gozdovih. Pestrost gliv v ekstremnih razmerah (visoka vlaga, visoka nadmorska višina, idr.) je pri nas slabo poznana. Eden naših prvih raziskovalcev gobjega sveta, izven okvira užitnih gob, je bil Scopoli. Resnejše mikološko delo se je pri nas začelo šele v drugi polovici 20. stoletja. Trenutno je na svetu poznanih nekaj čez 100.000 vrst gliv. Raziskovalci domnevajo, da poznamo približno 5 % vseh vrst, kar pomeni, da naj bi bilo na Zemlji do 2 milijona različnih vrst gliv. Namen magistrskega dela je bil s sistematičnim terenskim delom in mikroskopiranjem nabranih vzorcev ter njihovo identifikacijo ugotoviti vrstno sestavo in razširjenost makromicet v sestoju črne jelše na Turnišču pri Ptuju. Območje, ki leži na 220 m n.m., se nahaja 3 km južno od centra Ptuja. Opazovanje lokacije smo začeli v letu 2013, raziskava je potekala v letu 2014 na 0,2 ha velikem območju sestoja črne jelše (Alnus glutinosa) ob gradu Turnišče. Nižje ob gradu je ribnik in gozdni kompleks, velik približno 20 ha. Za tukajšnji gozd so značilne obrečne prsti z vključki oglejenih prsti. Gre za mlade, zelo vlažne prsti, ki so pod vplivom poplavne vode. Nekoliko višje ob gradu najdemo drug tip prsti; distrični ranker na nekarbonatnem rečnem produ. Gozd pripada združbi črne jelše (Alnus glutinosa) in podaljšanega šaša (Carex elongata). Združba je edinstvena za celotno območje toka Drave od Maribora do Središča ob Dravi. Razen na Turnišču je prisotna le še na manjši površini pri Vurberku. Črna jelša se lahko prilagodi stalnemu pomanjkanju kisika in hranil v tleh, pri čemer ji pomagajo simbiontski organizmi. Znana je povezava z aktinomicetnimi bakterijami iz rodu Frankia v koreninskih izrastkih, kjer bakterije vežejo atmosferski dušik in ga pretvorijo v nitrate, ki so dostopni jelši. Sestoj leži na nekdanji terasi reke Drave in je dokaj težko dostopen, saj je iz treh strani omejen z vodo. V neposredni bližini je izvir studenčnice, kar je hidrološka posebnost tega območja. Kompleks Turnišče je od leta 2004 določen kot naravna vrednota državnega pomena zoološke, hidrološke in botanične zvrsti z imenom Turniška studenčnica. Izvira na robu terase ob Dravi, le nekaj deset metrov od raziskovalnega sestoja črne jelše. Gre za izvir talne vode, ki je že kmalu po izviru širša od dveh metrov. Potok je ohranjen v naravnem stanju. Celotno območje kompleksa Turnišče, brez gradu in parka, je tudi del Natura 2000 območja Drava (SPA), EPO Drava (41500) in je izjemnega pomena kot gnezdišče, počivališče in zimovališče številnih vrst vodnih in obvodnih ptic. Terenski del raziskave je potekal od januarja do konca oktobra leta 2014. Osredotočili smo se le na makroskopske vrste gliv (makromicete). Trosnjake smo iskali in nabirali na golih in vlažnih tleh, na podrasti, na različnem lesnem substratu (drevesa, podrta debla, trohneči panji, padlo vejevje, koščki lesa, lubje). Število nabranih vzorcev je bilo precej večje od števila določenih vzorcev, saj mnogo vzorcev zaradi različnih vzrokov (nerazviti, prestari, premajhni, plesnivi vzorci) ni bilo možno določiti. Teh vzorcev nismo vključili v nadaljnjo raziskavo. Tistih vrst gliv, ki smo jih našli že pri predhodnih obiskih terena, kasneje nismo zapisali še enkrat. Vsake vrst
Ključne besede: črna jelša, Alnus glutinosa, glive, Turnišče pri Ptuju, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.05.2016; Ogledov: 2073; Prenosov: 1542
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

2.
DVOREC TURNIŠČE IN PROBLEMATIKA NJEGOVE RABE
Anja Mohorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo iz umetnostno zgodovinskega vidika obravnava dvorec Turnišče in problematiko njegove rabe. Za boljše razumevanje teme je na začetku predstavljen razvoj baroka v Evropi in Sloveniji s poudarkom na baročni arhitekturi. Obsežneje je predstavljen razvoj baročne arhitekture v 17. in 18. stoletju v Sloveniji, ki ga je doslej obravnaval predvsem Nace Šumi. Sledi zgodovina dvorca, ki se prične z njegovim lastništvom in gradbeno zgodovino. Znotraj gradbene zgodovine so obravnavane tudi vse prezidave, ki so potekale skozi čas. Nadalje je predstavljen arhitekt Johan Joachim Carlone, ki je domnevno zgradil dvorec za grofe Thurne. Skozi nalogo so raziskani tudi vsi posegi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor znotraj dvorca, ki so potekali v zadnjih desetletjih. Naslednji sklop naloge je posvečen aktualni problematiki dvorca, ki se dotika lastništva in možnosti nadaljnje uporabe. Ob tem so obravnavani vsi možni predlogi izrabljanja gradu, ki so bili podani na Mestno občino Ptuj. Diplomsko delo temelji na obravnavi dvorca iz umetnostnozgodovinskega vidika, dotika pa se tudi vprašanja rabe, ki ni nujno umetnostnozgodovinska. Lastništvo dvorca in gradbeni posegi vanj so obravnavani kronološko, za boljšo vizualizacijo in razumevanje pa so dodani načrti, vedute in ostalo slikovno gradivo.
Ključne besede: Barok, baročna arhitektura, dvorec, Turnišče pri Ptuju, Štajerska, grofje Thurn, vrtna zasnova, Johan Joachim Carlone
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 2512; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
UČILNICA V NARAVI NA OBMOČJU TURNIŠČA – EKOREMEDIACIJE
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Učilnica v naravi je pomembna oblika poučevanja v današnjih šolah. Učenci in dijaki tako z lastnim delom v naravi na praktičnih primerih spoznavajo pojave in procese. V diplomskem delu je predstavljeno območje, kjer se lahko izvede učilnica v naravi. To je območje Turnišča pri Ptuju. Predstavila sem naravnogeografske značilnosti območja ter izpostavila vsebine, kot so vodovje, prst in rastlinstvo. Na območju najdemo naravne ekosisteme, kot sta potok in gozd, ter umetne ekosisteme, kot so park in ribnik. V skladu z možnostmi sem izdelala primer učilnice v naravi, ki temelji na naravnih procesih za zaščito in obnovo okolja, torej na ekoremediacijah (ERM). Učilnica v naravi je primerna za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole. Učenci in dijaki tako z različnimi metodami preučujejo naravne in umetne elemente v naravi in si oblikujejo vrednote varovanja okolja. Diplomsko delo vsebuje opis postopkov za izvajanje terenskega dela v učilnici v naravi, kjer so prav tako izpostavljeni vodovje, prst in rastlinstvo. Glede na izbiro območja Turnišče pri Ptuju so postopki prirejeni in popravljeni tako, da je njihovo izvajanje lažje. Diploma je nastala na osnovi uporabe metodologije za učilnico v naravi. Ugotovila sem, da so vsebine iz ERM geografske vsebine, ki bi jih morali poznati pri preventivnem in kurativnem varstvu okolja. Njihovo spoznavanje je najlažje na terenu. V Sloveniji je mnogo območij, ki so s svojimi pokrajinskimi elementi primerna za le-to. Eno od takih območij je tudi Turnišče pri Ptuju.
Ključne besede: narava, ekoremediacije (ERM), geografija, terensko delo, Dravsko polje, Turnišče pri Ptuju
Objavljeno v DKUM: 12.10.2010; Ogledov: 3002; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (41,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici