Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov. Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij. V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije. Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (14,58 MB)

Opis: Industrijski turizem se pogosto nanaša na obiske industrijskih objektov ali lokacij. Industrijski turizem v Indiji predstavlja majhen segment celotnega turističnega trga. V diplomski nalogi smo poskušali ugotoviti stanje industrijskega turizma v Indiji pred in po COVIDU-19. Ker se industrijski turizem v Indiji osredotoča predvsem na izobraževanje in ne na prostočasne aktivnosti, so študentje glavna ciljna skupina. Med COVIDOM-19 je bil indijski industrijski turizem skupaj z vsemi drugimi turističnimi deležniki prisiljen v popolno zaprtje, kar je povzročilo izgube in omejitve potovanj, zaradi česar turistov sploh ni bilo. Vendar pa je nekaj industrijskih panog naredilo uspešen korak v smeri inovativnosti in spremenilo ponudbo v doživetja virtualne resničnosti, spletne delavnice in video oglede. Raziskava je zajela vse vplive COVIDA-19 na industrijski turizem in na tej podlagi je predlaganih nekaj idej za primer, da bi se zdravstvena kriza ponovila.
Ključne besede: industrijski turizem, COVID-19, zdravstvena kriza, varnostni protokoli, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj aktivnega turizma v občini Cazin, s posebnim poudarkom na oblikovanju tematske pohodniške poti z imenom "Pot kostanja". Cilj raziskave je bil preučiti potencial tega območja za razvoj novega turističnega produkta, ki bi lahko obogatil turistično ponudbo in pritegnil večje število obiskovalcev. Naloga analizira trenutne razmere v Cazinu, vključno z naravnimi viri, kot so kostanjevi gozdovi, ki so prepoznani kot ključna ekološka in ekonomska komponenta regije. Prav tako obravnava prednosti in izzive aktivnega turizma, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Primerjalna analiza tematskih poti v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji je omogočila vpogled v dobre prakse, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju poti v Cazinu. Poleg tega so rezultati raziskave, vključno s fokusnimi skupinami in intervjuji z lokalnim prebivalstvom, pokazali, da obstaja velik interes za to pobudo, vendar je potrebna dodatna vlaganja v infrastrukturo in izobraževanje. Zaključno naloga podaja smernice za prihodnji razvoj aktivnega turizma v Cazinu, poudarjajoč pomembnost vključevanja trajnostnih praks za zagotovitev dolgoročnega uspeha projekta.
Ključne besede: aktivni turizem, tematska peš pot, Cazin, trajnostni razvoj, kostanjev gozd
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (8,30 MB)

Opis: Konjeništvo in turizem sta se prepletala že skozi zgodovino, od prvih olimpijskih iger in prevoznih sredstev do olimpijskega športa. Glede na velik razvoj konjeništva po svetu smo se odločili vzpostaviti nov turistični produkt v občini Ivančna Gorica, ki ima veliko konjeniških ponudnikov in razvit športni turizem ter s tem potencial za ta turistični produkt. V diplomskem delu je opredeljen športni turizem, kdo je športni turist in tipi športnega turizma, konjeniški športni turizem in konjeništvo v Sloveniji; turistični produkt in njegov razvoj; občina Ivančna Gorica, njene znamenitosti in športni turizem ter konjeniški ponudniki v občini. Opravili smo raziskavo z intervjuji, ki nam je postavila temelje za vzpostavitev novega turističnega produkta povezanega s konjeništvom. Temeljni pojmi v raziskavi so bili: konjeništvo in turizem, narava in kultura, unikatnost in sodelovanje, elementi konjeniških poti ter dobrobit konj. Zastavljene idejne zasnove za konjeniške poti vsebujejo elemente poti, tehnično izvedljivost in označbo ter opis pričakovanih rezultatov poti.
Ključne besede: Športni turizem, konjeništvo, turistični produkt, občina Ivančna Gorica, konjeniške poti.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,99 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obsega teorijo obravnavne teme, drugi del opisuje našo raziskavo. V teoretičnem delu smo opisali vinski turizem in vinskega turista. Prav tako smo s pomočjo sodobnejših virov opredelili vinski turizem v Sloveniji ter izpostavili nekaj primerov promocije in komuniciranja vinskega turizma v filmih. V raziskovalnem delu smo analizirali filma Stranpota (Sideways) in Vinsko deželo (Wine Country). Izbrali smo si prizore, v katerih smo zaznali povezavo z vinskim turizmom. Nato smo razpravljali, ali je reprezentacija vinskega turizma v filmih učinkovita promocijska strategija za Slovenijo. Odkrili smo, da je filmski turizem lahko zelo učinkovit za promocijo turizma le v določenih primerih in da je potrebno upoštevati razvitost turistične ponudbe destinacije, ki bi jo želeli promovirati. Spoznali smo tudi prednosti in slabosti, ki jih takšna promocija prinaša.
Ključne besede: Vinski turizem, vinski turist, filmski turizem, reprezentacija, promocija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,33 MB)