1. Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb ter njihov vpliv na slovenski turizemMaja Turnšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Za širše razumevanje odnosa med slovenskim turizmom in blaženjem podnebnih sprememb je treba razumeti umeščenost Slovenije v globalne in nacionalne zaveze o razogljičenju in s tem blaženju podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu (2021) morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Za Slovenijo imajo osrednji pomen zaveze Evropske unije glede zelenega prehoda in Slovenija vsako leto poroča tako Sekretariatu UNFCCC kot Evropski komisiji o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC. Cilj Slovenije je zmanjšanje izpustov iz ESD sektorjev (sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti oz. emisijskimi kuponi) za 20 % do leta 2030 (glede na 2005), kar se upošteva v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020). Od Djerba deklaracije (2004) in Davos deklaracije (2007) do zadnje Glasgowske deklaracije (2021), Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na nacionalni ravni je Strategija slovenskega turizma (2022-2028) prva neposredno naslovila vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb, kar je med drugim tudi vodilo k financiranju raziskave »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.
Ključne besede: zeleni prehod, turizem, zmanjševanje izpustov, globalne zaveze, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (541,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga javnega in zasebnega financiranja pri zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenskega turizmaZala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Podjetja in finančne institucije igrajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, turizem pa kot pomemben del gospodarstva lahko močno vpliva na potek zelenega prehoda in trajnostno gospodarsko rast. V EU je za dosego energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 letno potrebnih dodatno 180 milijard evrov, še večji pa je znesek za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Velik del teh sredstev bo moral priti iz zasebnega kapitala, kar od podjetij in finančnih institucij zahteva boljše razumevanje podnebnih tveganj. Naravne nesreče bi lahko do leta 2100 prizadele ker dve tretjini evropskega prebivalstva, v skladu s tem pa je EU predstavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, ki vključuje preusmerjanje kapitala v trajnostne naložbe in obvladovanje podnebnih tveganj. Politike in subvencije so ključne za spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, v Sloveniji pa je bilo samo v letu 2022 izdanih več kot 7 tovrstnih razpisov, ki so pokrivali sofinanciranje obnove ter povečanja energetske učinkovitosti stavb, izgradnje zelene turistične infrastrukture v obliki parkov in zelenih površin, sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka itd.
Ključne besede: trajnostna gospodarska rast, finančni instrumenti, subvencije, zeleni prehod, turizem
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (332,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : zračni prometMaja Turnšek, Zala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Zračni promet ima ob križarkah največji ogljični odtis na potniški kilometer, pri čemer je tudi število kilometrov prepotovanih z letali navadno najdaljše. Zato je priporočilo o izogibanju čezoceanskega poleta navadno med prvimi splošnimi ukrepi, ki so svetovani prebivalstvu (gre namreč za večji ukrep, s katerim že samo z enim izogibanjem zmanjšamo svoj osebni ogljični odtis za več kot tono CO2e). Slovenija v okviru Evropske ETS sheme po stečaju nacionalnega prevoznika Adria Airways ne beleži več ogljičnega odtisa zračnega prometa (ta se pripiše državam, kjer so registrirani prevozniki). Vendar pa letalski promet predstavlja velik delež ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji. Potreben je celosten pristop k transformaciji dostopnosti Slovenije. Tako je ob premisleku o ukrepih za večjo letalsko povezljivost Slovenije treba tehtati ogljični odtis zračnega prometa in potreben umik finančnih spodbud letalskemu prometu, ki so vse pogosteje tarča kritik, da z javnimi sredstvi podpiramo najbolj okoljsko škodljivo obliko prevoza turistov. Ob strateškem usmerjanju v železniški prevoz (vključujoč pomoč predvsem MICE-industriji za tovrstno strateško preobrazbo) zajemala tudi poglobljeno analizo povezav zračnega prometa Slovenije v smeri ukrepov, ki ne bi nujno pomenili večjega števila letalskih povezav, temveč dobro premišljeno mrežo povezav z drugimi letališči in drugimi oblikami prevoza.
Ključne besede: turizem, ogljični odtis, zračni promet, trajnostna mobilnost, javni promet
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa in prilagajanje prehranskih sistemov podnebnim spremembamMarjetka Rangus, Tanja Lešnik Štuhec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Ključne besede: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (753,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : zimska doživetjaTomi Špindler, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: S toplejšimi in krajšimi zimskimi sezonami ter taljenjem ledenikov se povečuje potreba po umetnem snegu, kar predstavlja izziv za smučarsko industrijo, ključno za turizem. Smučišča so tako postavljena pred potrebo po trajnostnih politikah, ki bi zmanjšale njihov ogljični odtis. V Sloveniji, kjer so infrastrukturne povezave in smučarska infrastruktura pomanjkljive, strategija turizma za obdobje 20222028 predvideva preoblikovanje smučišč v celoletna turistična središča. To vključuje naložbe v infrastrukturo ob upoštevanju vpliva na podnebne spremembe. Zmanjšanje emisij v zimskem turizmu zahteva sistematične rešitve tako na mednarodni kot na lokalni ravni. Spodbujanje prehoda na okolju prijazen prevoz, kot sta železniški ali avtobusni prevoz, ter vključevanje učinkovitih sistemov upravljanja z energijo na smučiščih so ključni koraki. To zajema spremljanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije ter boljšo optimizacijo procesov, kot je zasneževanje. Pri tem je pomembno tudi upoštevati potencialne ekološke vplive in izbiro trajnostnih alternativ. Celovit pristop k trajnostnemu razvoju zimskih športov vključuje naložbe v trajnostno infrastrukturo, spodbujanje okolju prijaznih oblik prevoza, učinkovito rabo energije na smučiščih ter ozaveščanje in aktivno sodelovanje posameznikov pri zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Ključne besede: zimski turizem, podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, zasneževanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (476,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : doživetja na vodiKatja Kokot, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rekreacija v naravi je zelo povezana v naravnimi vodnimi viri, kot so morja, reke in jezera. Poznamo veliko oblik turizma ob vodi, kot so obmorski, obrečni, termalni in druge oblike turizma ob vodi. Te oblike turizma in z njimi povezani nastanitveni objekti povzročijo veliko emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi porabe energije za zagotavljanje toplotnega ugodja turistov. Zraven tega ogrevajo znatno količino sanitarne vode in povzročajo veliko količino odpadne hrane in odpadkov. Zatorej je nujna prenova obstoječih nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer je potrebno pozornost nameniti energetski sanaciji stavb ter zamenjavi manj učinkovitih in ogljično intenzivnih porabnikov energije. Prav tako je potrebno doseči večjo izkoriščenost geotermalne energije, ki ima lahko več glavnih funkcij v turističnih objektih: zdravilno, ogrevalno in za proizvodnjo električne energije. Eden izmed predlaganih ukrepov je tudi je elektrifikacija ponudbe vodnih športov skozi uporabo motornih vozil na električni pogon (npr. vodni skuterji in druga oprema na električni pogon). V okolici vodnih površin, kjer se izvajajo turistične aktivnosti obstajajo številni habitati, ki so pomembni za sekvestracijo ogljika kot so npr. mokrišča, barja ter ribniki, zatorej je potrebna znatna previdnost pri gradnji nove turistične infrastrukture.
Ključne besede: turizem ob vodi, obalni turizem, zdraviliški turizem, geotermalna energija, ogljični odtis
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (415,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : kopenski prometNejc Pozvek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prevoz oziroma transport je z globalnega vidika najhitreje rastoč vir emisij toplogrednih plinov in eden najobsežnejših nasploh. V turističnem sektorju predstavlja po ocenah nekje med polovico in ¾ vseh izpustov. Prispevek v prvem delu predstavlja generalni pogled na stanje izpustov iz (ne samo kopenskega) prometa, prispevek posameznih oblik prevoza in prevoznih sredstev. V nadaljevanju se osredotoči na perspektivo EU in UN Tourism, ki si prizadevata za izrazito zmanjšanje izpustov – vse do stopnje ogljične nevtralnosti do leta 2050 – in podrobneje na cestni, avtobusni in železniški promet. Predstavljene so politike in ukrepi v podporo blaženju odtisa prevoza v turizmu in njihov potencial za znižanje celokupnega odtisa cestnega prometa, pri čemer je posebna pozornost namenjena stanju v Sloveniji. V zaključnem delu so konkretneje opredeljene možnosti za zniževanje odtisa iz prevoza na ravni turističnih destinacij, ponudnikov in posameznikov – turistov.
Ključne besede: turizem, ogljični odtis, kopenski promet, potenciali zniževanja, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (897,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Potencial rek Une in Sane kot razvoj rečnega turizma v občini Novi Grad : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaRadovan Ćopić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava potencial rek Une in Sane za razvoj rečnega turizma v občini Novi Grad (Republika Srpska, BiH). Temeljni cilj dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so naravne danosti rek prepoznane kot priložnost za oblikovanje trajnostno naravnane turistične ponudbe. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi turizma, trajnostnega razvoja in destinacijskega menedžmenta, s poudarkom na rečnem turizmu kot specifični obliki naravnega turizma. V empiričnem delu je bila izvedena anketa med prebivalci občine, ki je pokazala, da je rečni turizem še nerazvit, a hkrati obravnavan kot pomembna razvojna priložnost. Večina anketirancev prepoznava reki Uno in Sano kot ključna elementa turistične ponudbe, predvsem za ribolov, plavanje in rekreacijo. Poudarjena je tudi potreba po večji vključenosti lokalne skupnosti in bolj učinkovitem delovanju turističnih institucij. Delo ponuja konkretne predloge za razvoj destinacije, ki vključujejo infrastrukturne izboljšave, promocijo, trajnostno upravljanje in sodelovanje deležnikov.
Ključne besede: rečni turizem, trajnostni razvoj, destinacijski menedžment, Una, Sana, Novi Grad
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,70 MB) |
9. Vpliv umetne inteligence na destinacijski management slovenskih destinacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaKatarina Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca postaja pomemben dejavnik v turizmu, saj omogoča razvoj novih rešitev, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo konkurenčnost destinacij. V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v turizmu močno razširila, kar je spodbudilo raziskavo o njenem vplivu na destinacijski management v Sloveniji. Cilji v teoretičnem delu zajemajo pregled strokovne in znanstvene literature o destinacijskem managementu, tehnološkem napredku v turizmu in vlogi umetne inteligence. Posebej je opredeljena oblike umetne inteligence in njene aplikacije, kot so personalizacija ponudbe, digitalni marketing, podatkovna analitika in napovedovanje trendov. V empiričnem delu so z metodo kvalitativnega raziskovanja bili izvedeni polstrukturirani intervju s predstavniki enajstih slovenskih destinacij. Zbrani odgovori so bili analizirani s pomočjo tematskega kodiranja, in sicer je na ta način bila raziskana trenutna praksa, priložnosti in ovire pri uporabi umetne inteligence v destinacijskem managementu. Ugotovljeno je bilo, da destinacije umetno inteligenco prepoznavajo kot ključno za prihodnji razvoj, vendar se pri implementaciji soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, znanja in vprašanja varstva podatkov. V zaključku so bila podana priporočila za nadaljnjo digitalno transformacijo slovenskega turizma.
Ključne besede: umetna inteligenca, destinacijski management, digitalna transformacija, turizem, prihodnost turizma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (821,50 KB) |
10. Digitalna preobrazba varnosti v turizmu z uporabo umetne inteligence: študija primera destinacije Slovenija : študija primera destinacije SlovenijaGea Župevc, 2025, diplomsko delo Opis: Varnost je postala ena izmed ključnih komponent sodobnega turizma, saj neposredno vpliva na konkurenčnost destinacije, kakovost storitev in zaupanje turistov. Zaključno delo obravnava pomen digitalne preobrazbe varnosti v turizmu, s poudarkom na uporabi umetne inteligence, namen raziskave pa je bil preučiti, kako digitalne tehnologije v povezavi z umetno inteligenco prispevajo k povečanju varnosti turistov ter k razvoju destinacije. V teoretičnem delu smo opredelili povezavo med turizmom, varnostjo in tehnologijo, s posebnim poudarkom na vlogi umetne inteligence. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s strokovnjaki s področja turizma, varnosti in tehnologije. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca prispeva k hitrejšemu prepoznavanju groženj, učinkovitejšemu kriznemu komuniciranju ter večjemu občutku varnosti na destinaciji. Ključne ovire se kažejo kot pomanjkanje finančnih sredstev, digitalnih kompetenc in sodelovanja med deležniki. Raziskava tako prispeva k razumevanju priložnosti in izzivov digitalne preobrazbe v turizmu, hkrati pa ponuja smernice za razvoj inovativnih varnostnih rešitev na destinaciji Slovenija.
Ključne besede: turizem, varnost, digitalna preobrazba, umetna inteligenca, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (939,42 KB) |
