1. Vpliv razvoja zdravilišča Terme Olimia na turistični razvoj občine Podčetrtek : magistrsko deloTina Šmerc, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj Term Olimia v povezavi z razvojem turizma v občini Podčetrtek. Z začetkom izkoriščanja termalne vode v 50. letih 20. stoletja so današnje Terme Olimia postavile temelj za razvoj zdraviliškega turizma v občini Podčetrtek. Z večanjem bazenskih in prenočitvenih kompleksov se je turistični obisk večal, kar je vodilo do razširitve ponudbe in razvoja ostalih vrst turizma, kot so izletniški, rekreacijski, velneški, kongresni in poslovni turizem. V razvoj turizma so se na različne načine s svojo ponudbo vključevali tudi manjši in večji lokalni akterji s področja kulinarike, popoldanske obrti, prenočišč, organizacije dogodkov ipd. Od leta 2000 naprej je turistična ponudba v občini postala še širša s pomočjo novih rekreacijskih objektov, sprehajalnih, kolesarskih in učnih poti, kulinaričnih doživetij in ogledov okoliških znamenitosti. Posodobili so tudi prometno infrastrukturo. Veliko novosti in razširitev je bilo v tem obdobju zaslediti tudi v samih Termah Olimia. Kljub temu da Podčetrtek ne sodi med največje slovenske občine, ga glede na število obiskovalcev lahko uvrstimo med najbolj obiskane občine. Širitev turistične ponudbe je v zadnjih letih pripeljala do tesnega povezovanja z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje, s katerima oblikuje obsoteljsko turistično regijo. Drugi del magistrskega dela se je nanašal na učno pot, namenjeno učencem 9. razreda osnovne šole s pomočjo aplikacije Actionbound, skozi katero učenci spoznajo naselje Podčetrtek in pomembe turistične prvine za razvoj te dejavnosti.
Ključne besede: turizem, občina Podčetrtek, Terme Olimia, zdraviliški turizem, obsoteljska turistična regija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (6,38 MB) |
2. Vključitev agrovelneške ponudbe kot dopolnilne dejavnosti na izbranih turističnih kmetijah Vzhodne kohezijske regije : diplomsko deloNika Gosak, 2025, diplomsko delo Opis: Agrovelneške dobrine predstavljajo inovativno povezavo med agroturizmom in velnesom. Na podeželju predstavljajo novo ponudbo, ki zadovoljuje naraščajoče potrebe po miru, tišini, naravi in splošnem dobrem počutju. Hiter tempo življenja vodi vse več ljudi k iskanju tihega kotička za sprostitev, kar predstavlja novo tržno nišo za podeželje in prispeva k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Teoretični del diplomskega dela vključuje osnovne pojme, kot so velnes, turizem na podeželju, duševni velnes, športne aktivnosti na podeželju, turistične kmetije in gastronomija na turističnih kmetijah. Empirični del naloge pa predstavlja popis trenutne ponudbe na turističnih kmetijah v Vzhodni kohezijski regiji. Podatke smo pridobili s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je vključevala uporabo opazovalnega lista. Ugotovili smo, da turistične kmetije že zdaj ponujajo široko paleto agrovelneških storitev, kar predstavlja novo možnost za trženje podeželja kot turistične destinacije.
Ključne besede: agrovelnes, velnes, trajnost, turizem na kmetiji, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (578,56 KB) |
3. Analiza turističnih strateških dokumentov v Evropi skozi prizmo varnosti in kriminala : magistrsko deloSrečko Medic, 2025, magistrsko delo Opis: Varnost in turizem sta močno povezana. V našem delu smo najprej preučili znanstveno literaturo in ugotavljali, kako sta povezana varnost in turizem ter kriminal in turizem. Zatem smo preučili, kako sta varnost in kriminal vključena v strateške turistične dokumente. Pri analizi smo se osredotočili na območje Evrope, preučevali pa smo dokumente Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Romunije, Srbije in Francije. Za navedene države smo preučili tudi indekse varnosti, in sicer Global Peace Index, Global Terrorism Index in Travel & Tourism Development Index. Na podlagi analize indeksov smo razvrstili preučevane države in zatem te ugotovitve povezovali z analizo njihovih strateških dokumentov. Ugotovitve z iskanjem ključnih besed »varnost«, »kriminal«, »kaznivo dejanje«, »terorizem« in »policija« smo tudi uokvirili z namenom ugotovitve konteksta ali namena piscev dokumentov. V povezavi z nastankom slovenske turistične strategije smo opravili intervju s predstavnico Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Sklepna ugotovitev našega dela je, da je območje Evrope varno, enako velja tudi za območja preučevanih držav, zato posebno vključevanje varnosti oziroma kriminala v strateške dokumente ni tako nujno potrebno.
Ključne besede: : varnost, kriminal, terorizem, turizem, strateški turistični dokumenti, indeksi varnosti držav
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,98 MB) |
4. Dostopni turizem na destinaciji občine Grosuplje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEma Omahen, 2025, diplomsko delo Opis: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (763,93 KB) |
5. Vizualna komunikacija na Instagramu : primer Slovenske turistične organizacije in izbranih slovenskih destinacijLuka Stanić, 2024, magistrsko delo Opis: Instagram je postal eno glavnih promocijskih orodij. Destinacija se mora zavedati trendov in promocijskih vsebin, ki so predstavljene na Instagramu, da lahko konkurira na visoko konkurenčnem trgu. Za uspešno promocijo destinacije je treba razumeti, kako destinacijo promovirati, in kar je še bolj pomembno, vedeti, katere vsebine promovirati. Vsebina promocije mora temeljiti na preferencah uporabnikov, torej občinstva. Da bi ugotovili, kaj promovirati, še več, kakšne so preference občinstva, smo naredili tematsko analizo Instagram objav STO in izbranih slovenskih destinacij ter izvedli kvantitativno raziskavo, katere namen je bil pridobiti preference anketirancev glede določenih pojavov. Prišli smo do spoznanja, da se na Instagramu najbolj promovirajo naravni elementi, da sta na fotografijah najbolj zastopani naravni barvi modra in zelena ter da so predmeti na fotografijah največkrat povezani z naravo. Ugotovili smo tudi, da anketiranci dajejo prednost naravni dediščini pred kulturno dediščino, imajo višjo stopnjo naklonjenosti fotografijam s prevladujočimi naravnimi barvami (modro in zeleno) kot fotografijam z drugimi prevladujočimi barvami, dajejo prednost fotografijam iz uradnih virov v primerjavi s fotografijami iz neuradnih virov (UGC) in da imajo raje fotografije pokrajin, kjer ni ljudi. Na podlagi ugotovitev smo izdelali model za uspešno objavo fotografij na Instagramu, ki služi kot vodilo destinacijam in turističnim deležnikom.
Ključne besede: vizualno komuniciranje, identiteta destinacije, turizem, družbeni mediji, odnosi z javnostmi.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (12,18 MB) |
6. Slovenska turistična politika od 1992 do 2018 : magistrsko deloBoštjan Koželj, 2024, magistrsko delo Opis: Tranzicija iz socialističnega v kapitalistično okolje vpliva na številne vidike družbe, vključno s turistično politiko. Na primeru turistične politike se odražajo spremembe v ekonomskem sistemu, družbeni strukturi in političnem okolju. Socializem je pogosto pomenil močno centralizirano upravljanje, medtem ko kapitalizem prinaša večjo vlogo tržnih sil. V turistični politiki to lahko pomeni prehod od centralnega planiranja do večje vključenosti zasebnega sektorja. V obdobju med letoma 1992 in 2018 se je turistična politika Slovenije oblikovala pod vplivom številnih dejavnikov. Deležniki v procesu oblikovanja politik so zajemali vladne organizacije, lokalne skupnosti, podjetnike, nevladne organizacije in druge. Pomembno je razumeti, kako so se njihova stališča odražala v konkretnih politikah. Na turistično industrijo so politični akterji vplivali preko stališč, ki so se odražala v odločitvah glede turistične politike. Analiza političnih strank preko programov in koalicijskih sporazumov omogoča vpogled v to, kako so različni politični dejavniki oblikovali turistično politiko v določenem obdobju. Vprašanja, ki so zaznamovala razvoj turistične politike, so se nanašala na trajnostni razvoj, promocijo turizma, infrastrukturne naložbe, varstvo okolja, upravljanje z naravnimi viri in drugo. Delo zato zajema pregled celotne turistične politike, ki presega (zgolj) zakonodajni vidik. V delu se obravnava tranzicijo turistične politike iz socialistične v kapitalistično ter oblikovanje le-te v obdobju med letoma 1992 in 2018, pri čemer se osredotoča na deležnike, politične akterje, stališča, vključenost političnih strank in ključna vprašanja.
Ključne besede: turistična politika, vloga vlad v turizmu, trajnostni turizem, deležniki v turizmu, javna politika
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Digitalni marketing kulturno-turistične institucije s poudarkom na podkastih: primer Slovenske filharmonijeTea Gorič, 2024, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Ključne besede: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (4,80 MB) |
8. Zasnova infrastrukture pohodniške poti JulianaVita Zorec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj trajnostne
infrastrukture in programov za podporo turizma ob
pohodniški poti Juliana. Izhajajoč iz analize
trajnostnih praks in referenčnih arhitekturnih
primerov naloga obravnava prostorski kontekst štirih
izbranih lokacij – Rabeljsko jezero, Naravni rezervat
Zelenci, Srednji Vrh in Dovje. Cilj je vzpostaviti sistem
souporabe koles, umestiti nove infrastrukturne
objekte ter razviti programe, ki spodbujajo trajnostno
mobilnost, aktivni turizem in ohranjanje naravnih
vrednot.
Na vsaki lokaciji je predlagan program, ki vključuje
kombinacijo lokacijsko specifičnih, montažnih in
dopolnitvenih objektov. Objekti so zasnovani z
uporabo trajnostnih gradbenih materialov in
tehnologij, pri čemer arhitekturni izraz črpa iz lokalne
alpske tradicije in ga preoblikuje v sodoben kontekst.
Zasnova poudarja minimalen vpliv na okolje,
izboljšanje uporabniške izkušnje ter povezanost z
naravnimi in kulturnimi vrednotami Julijskih Alp.
Ključne besede: arhitektura, trajnostni turizem, infrastruktura, pohodniška pot
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (52,01 MB) |
9. Benchmarking : primerjalna analiza v turizmuNadja Mlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, 2025 Opis: Učbenik "Benchmarking – Primerjalna analiza v turizmu" ponuja podroben vpogled v proces benchmarking analize, ki se uporablja za ocenjevanje in izboljšanje podjetij, organizacij in tudi turističnih destinacij. Avtorici najprej predstavita teoretične osnove benchmarkinga, vključno z definicijami, tipi in fazami analize. Učbenik se v drugem delu osredotoča na praktične primere, ki so jih izvedli študenti na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. To omogoča bralcem, da razumejo, kako se teoretične koncepte aplicira v realnem svetu na realne primere. Vključeni so konkretni primeri benchmarking analize, ki obravnavajo različne turistične destinacije, kar ponuja dragocene vpoglede v uspešne prakse in strategije. Učbenik je zasnovan tako, da je učni pripomoček za študente in strokovnjake v turizmu ter hkrati spodbuja uporabo benchmarkinga kot orodja za izboljšanje turistične ponudbe in trajnostnega razvoja. S tem učbenik prispeva k razumevanju in implementaciji benchmarkinga v turistični industriji.
Ključne besede: benchmarking analiza, turizem, primerjava, turistične destincije, študije primerov
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doktorska disertacija Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (14,58 MB) |
