| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna preobrazba varnosti v turizmu z uporabo umetne inteligence: študija primera destinacije Slovenija : študija primera destinacije Slovenija
Gea Župevc, 2025, diplomsko delo

Opis: Varnost je postala ena izmed ključnih komponent sodobnega turizma, saj neposredno vpliva na konkurenčnost destinacije, kakovost storitev in zaupanje turistov. Zaključno delo obravnava pomen digitalne preobrazbe varnosti v turizmu, s poudarkom na uporabi umetne inteligence, namen raziskave pa je bil preučiti, kako digitalne tehnologije v povezavi z umetno inteligenco prispevajo k povečanju varnosti turistov ter k razvoju destinacije. V teoretičnem delu smo opredelili povezavo med turizmom, varnostjo in tehnologijo, s posebnim poudarkom na vlogi umetne inteligence. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s strokovnjaki s področja turizma, varnosti in tehnologije. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca prispeva k hitrejšemu prepoznavanju groženj, učinkovitejšemu kriznemu komuniciranju ter večjemu občutku varnosti na destinaciji. Ključne ovire se kažejo kot pomanjkanje finančnih sredstev, digitalnih kompetenc in sodelovanja med deležniki. Raziskava tako prispeva k razumevanju priložnosti in izzivov digitalne preobrazbe v turizmu, hkrati pa ponuja smernice za razvoj inovativnih varnostnih rešitev na destinaciji Slovenija.
Ključne besede: turizem, varnost, digitalna preobrazba, umetna inteligenca, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (939,42 KB)

2.
Destinacijski management : razvoj in oblikovanje turistične destinacije Zasavje : razvoj in oblikovanje turistične destinacije Zasavje
Nina Mešiček, 2025, magistrsko delo

Opis: Destinacijski management predstavlja osnovo za razvoj in uspeh turistične destinacije. Načrtovanje in upravljanje destinacije predstavljata podlogo za razvoj le-te, pri tem pa je pomembno, da se tega lotimo strateško. Skozi magistrsko delo smo opredelili turistično destinacijo, destinacijski management in organizacije za destinacijski management. Naš fokus je predstavljala možnost vzpostavitve organizacije za destinacijski management v zasavski regiji. Skozi nalogo smo predstavili dobre prakse destinacijskega managementa v Sloveniji, nato pa smo se fokusirali na Zasavje in dosedanje poskuse vzpostavitve krovne organizacije za razvoj turizma ter na potenciale regije. V empirični raziskavi smo izvedli dva sklopa intervjujev. Prvi sklop je bil namenjen predstavnikom destinacij, ki smo jih predstavili kot primere dobrih praks, drugi pa turističnim deležnikom znotraj Zasavja. Kot rezultat našega dela smo na podlagi ugotovitev iz teoretičnega in empiričnega dela predlagali model destinacijskega managementa Zasavja in podali predloge za vzpostavitev destinacijskega managementa znotraj Zasavja.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski management, organizacija za destinacijski management, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Vpliv poudarjanja avtentičnosti v oglaševanju turističnih destinacij : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranja : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranja
Boštjan Misja, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv poudarjanja avtentičnosti v digitalnem oglaševanju turističnih destinacij, z osredotočenostjo na platformo Facebook in trg Beneluksa. V okviru raziskave smo izvedli A/B testiranje, pri katerem smo uporabili več oglasov z različnimi fotografijami in slogani, ki so ponazarjali tri glavne oblike avtentičnosti: objektivno, konstruktivistično in eksistencialno. Glavna kazalnika učinkovitosti sta bila število klikov na spletno stran in stopnja klikov (CTR). Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med posameznimi oblikami oglasov, prav tako noben oglas ni statistično pomembno presegel industrijskega povprečja. Kljub temu raziskava ponuja vpogled v kompleksnost uporabe avtentičnosti kot komunikacijske vrednosti v turističnem oglaševanju in postavlja temelje za nadaljnje raziskave ter praktične usmeritve v digitalnem marketingu.
Ključne besede: avtentičnost, digitalno oglaševanje, turistična destinacija, A/B testiranje, Facebook, CTR
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Znamka destinacije Maribor v očeh študentov
Aleksandar Bosnić, 2024, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

5.
Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbe
Ilona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacije
Saša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Aktualni trendi v digitalizaciji : izzivi in priložnosti za destinacijski marketing
Maja Turnšek, Tjaša Alegro, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Destinacijski marketing je v zadnjih dveh desetletjih doživel pravo preobrazbo zaradi razvoja interneta in sodobne IKT tehnologije. To je označeno z globalno koncentracijo moči digitalnih platform in spremembami, ki sledijo družbenoekonomskim krizam v zadnjih dveh desetletjih. Osrednji del komuniciranja turističnih destinacij oziroma DMO-jev danes poteka prek uradnih spletnih strani in družbenih omrežij, kot so YouTube, Facebook, Instagram in v zadnjih letih Tik Tok. Prav tako je s pojavom pandemije COVIDA-19 veliko DMO-jev razširilo svojo promocijo tudi z virtualnimi vsebinami, in sicer s 360-stopinjski posnetki destinacij, znamenitosti, muzejev, z VR ogledi, s pomočjo VR očal in z AR mobilnimi aplikacijami. V marketinških kampanjah so v tem času nagovarjali goste, naj spoznavajo lastno državo oziroma da so varna destinacija, in jih vabili k obisku. Uporaba novih tehnologij, ki se uporabljajo tudi v promocijske namene, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti destinacij na trgu. Digitalizacija je prinesla številne nove priložnosti, poleg tega pa tudi izzive pri vključevanju novih tehnologij v promocijo destinacij.
Ključne besede: destinacijski marketing, digitalizacija, VR, platformna ekonomija, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Organiziranost slovenskega turizma
Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo vprašanje organiziranosti turističnega sistema v luči načrtovanja turizma in upravljanja destinacije. Z vidika teorije vključevanja deležnikov turistično destinacijo razumemo kot kompleksen sistem, znotraj katerega deluje množica različnih akterjev, z raznolikimi interesi, atributi in močjo, ki za učinkovito delovanje destinacije usklajujejo svoje interese in se pogajajo za končne dogovore. Kompleksnost turističnega sistema narekuje sistemsko organiziranost na več ravneh, pri čemer je pomembno komunikacijo zagotavljati v horizontalni in tudi v vertikalni smeri. V prispevku pokažemo proces razvoja aktualne organiziranosti celostnega turističnega sistema na ravni destinacije Slovenije skozi strateške odločitve na področju turizma in kritično ovrednotimo trenutno stanje. Na podlagi primerov dobrih praks podamo izhodišča za nadaljnje razmisleke o konsolidaciji organiziranosti slovenskega turističnega sistema.
Ključne besede: turistični sistem, deležniki, turistična destinacija, vključevanje deležnikov, organiziranost turizma
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja
2023, zbornik

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 1094; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici