| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Mojca Hauptman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (748,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici