| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ČASNIKI NA SLOVENSKEM V 2. POLOVICI LETA 1918
Marina Galič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava leto 1918, natančneje njegovo drugo polovico, ki pomeni konec štiri leta trajajoče ter pogubne t.i. Velike ali 1. svetovne vojne, razpad Avstro-Ogrske, konec več stoletne vladavine Habsburžanov, vrhunec uresničevanja narodnih idej ter s tem nastanek številnih novih držav na evropskih tleh, med njimi tudi jugoslovanske. Predvsem za slednje so bile potrebne velike izkušnje ter moč posameznih narodnih voditeljev ter borba, težnje in zaupanje samih narodov. Ozaveščenost ljudi o omenjenih ter ostalih vsakdanjih temah so ljudem tako v tujini kot na slovenskih tleh v največji meri omogočali časniki, ki pa so na podlagi svojih političnih usmeritev novice prinašali zelo raznoliko.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, država SHS, kraljevina SHS, narodni svet, narodno vijeće, Trst, JDS
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1305; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
LIK ŠAVRINKE V LITERARNIH DELIH MARJANA TOMŠIČA
Sanja Špeh, 2013, diplomsko delo

Opis: Marjan Tomšič je slovenski pisatelj in kulturni delavec. Do sedaj je objavil enajst romanov, osem zbirk novel in črtic in osem mladinskih del. S svojim delom, za katerega je prejel več nagrad, je ogromno prispeval k literarnemu razvoju slovenske Istre. Namen diplomske naloge je bil predstaviti lik Šavrinke v njegovih literarnih delih. Lik Šavrinke je osrednji lik v romanih Šavrinke in Zrno od frmentona . Skozi zgodbo Katine, ki je po poklicu Šavrinka, je predstavljena osebnost Šavrinke. Predstavljena je vloga Šavrinke kot matere in žene, kakšni so bili odnosi med Šavrinkami in kdo so bili sploh ljudje, ki so opravljali ta poklic ter kakšno je sploh bilo njihovo življenje. Šavrinke so kot večne potovke krožile po Istri in potem so s stotinami jajc in vso drugo robo odšle proti Trstu, da bi vse to zamenjale za lire. Hodile so s plenjerjem na glavi, ali pa z oslom, če so ga le imele. Z jajčaricami so hodile v Trst tudi mlekarice, krušarice in perice. Vse te ženske so ljudje vedno klicali le Šavrinke in tudi one same so se imele za Šavrinke. Svoj poklic so opravljale vestno, z neizmernim veseljem in ljubeznijo, kljub vsem mukam in težavam, ki so jih ob tem doživljale. Bile so predane in za svojo družino so se mučile vse življenje, dokler niso mogle več oditi na tako dolge poti. Takrat so svoj poklic predale naprej, svojim hčerkam ali nečakinjam.
Ključne besede: Marjan Tomšič, Šavrinka, poklic, Istra, Trst
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 3329; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
KRAS - KULTURNOZGODOVINSKI POGLED
Barbara Čepirlo, 2014, diplomsko delo

Opis: Opisani so pomembni kraji in vasi, ki tradicionalno ohranjajo etnološko in kulturno dediščino pokrajine, zlasti vloga Trsta – mesta, ki je s pristaniščem in dobrinami iz Sredozemlja oskrbovalo kraje v zaledju – nato kulturne institucije, muzejska dejavnost ter sakralna in stavbna dediščina na območju celotnega Krasa. Izpostavljene so tudi ključne osebnosti s področja literature, zgodovine, filma, umetnosti …, ki so strnjeno poseljenim krajem in klenim Kraševcem v njihovem kulturnem življenju pustile poseben pečat.
Ključne besede: Kras, Sežana, Trst, arheološka najdišča, gospodarske dejavnosti, etnološke posebnosti, kulturna dediščina, pomembne osebnosti.
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 914; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici