| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 1230
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Ustvarjalnost in dejavnosti otroka v 2. starostnem obdobju na področju narave in tehnike v Vrtcu Velenje
Saša Zamernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo razdelili na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del smo razčlenili po sklopih, in sicer na pedagoški, didaktični, psihološki in geografski sklop. V pedagoškem sklopu smo najprej opredelili ustvarjalnost, vlogo vzgojitelja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti iz področja narave in tehnike. Z didaktičnim sklopom smo spoznavali naravne materiale iz področja narave ter sredstva in orodja iz področja tehnike. Psihološki sklop smo namenili pomenu in vplivu področja narave in tehnike na otrokov razvoj. V geografskem sklopu pa smo predstavili mestno občino Velenje, njene naravnogeografske značilnosti in na koncu vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Velenje. Z empiričnim delom naloge, pridobljeno analizo spodbujanja ustvarjalnosti in načrtovanja dejavnosti na področju narave in tehnike, ugotavljamo, da je vzgojiteljicam v Vrtcu Velenje bližje področje narave kot pa tehnike, kar se odraža tudi pri načrtovanju dejavnosti. Glede na ugotovitve empiričnega dela smo v praktičnem delu načrtovali in izvedli različne dejavnosti za otroke 2. starostnega obdobja v povezavi naravoslovja in tehnike. V praktičnem delu sem pri načrtovanju in izvajanju aktivno sodelovala, s tem pa sem želela vzgojitelje spodbuditi k večjemu načrtovanju in izvajanju teh dveh področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolsko obdobje, naravoslovje in tehnika, načrtovanje dela, Velenje
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 42; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

12.
Povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih
Martin Urankar, 2020, magistrsko delo

Opis: Mediji so s svojimi vsebinami vsakodnevno prisotni v človekovem življenju. Ogromno medijskih vsebin vsebuje takšne in drugačne vrste nasilja. Ali to nasilje lahko vpliva na pojav deviantnosti pri posameznikih? Ali obstaja povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih? Odgovore na takšna in podobna vprašanja se je poskušalo najti v tem zaključnem delu. V uvodu je bralcu predstavljen pogled na nasilje in njegova prisotnost v vsakodnevnem življenju posameznika. Pojasnjeni so nekateri pojmi, predstavljeni so mediji, njihovi učinki in različne teorije deviantnosti. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo prisotnosti nasilja v posameznih medijih, kot so televizija in film, videoigre, literatura, glasba in splet. Vsak medij je predstavljen v povezavi z nasilnimi vsebinami. Opisana so tudi nekatera nasilna kazniva dejanja, ki se jih povezuje z vplivom določenega medija. Negativne učinke, ki jih lahko imajo nasilne vsebine, se je pričelo toliko bolj proučevati po množičnem pokolu na šoli Columbine v Združenih državah Amerike. Dvajsetega aprila 1999 sta namreč dva dijaka omenjene šole v zgradbo vstopila oborožena in brez opozorila pričela streljati na sovrstnike. Ubitih je bilo trinajst ljudi. V letih po dogodku so sledile raziskave, ki so povezovale nasilna in kazniva dejanja z igranjem nasilnih videoiger, gledanjem nasilnih video vsebin, poslušanjem nasilne glasbe ipd. Kmalu za tem so se pojavile raziskave, ki so takšnim trditvam nasprotovale in jih zavračale. Med poznavalci tako še vedno ni enotnega mnenja, kakšen učinek imajo na posameznika nasilne medijske vsebine oziroma, če ga te sploh imajo. V zaključno delo je vključena tudi raziskava z anketnim vprašalnikom, s katero se želi predstaviti poglede sodelujočih na nasilje ter njihovo dojemanje povezave videnega nasilja z negativnimi posledicami.
Ključne besede: magistrska dela, deviantnost, nasilje, mediji, povezava, zaznavanje
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

13.
Značilnosti trga dela v Združenem Kraljestvu in Nemčiji s poudarkom na empirični analizi zaposlitvene funkcije
Barbara Feldin, 2020, diplomsko delo

Opis: Trg dela je v današnjem času zelo aktualna tema. Na zaposlenost vpliva več dejavnikov. V našem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na ekonometrično analizo zaposlitvene funkcije v dveh državah. V prvem delu smo opisali trg dela in njegove značilnosti za obe državi, prav tako smo se posvetili brezposelnosti in zaposlenosti v obeh državah. Nato smo se posvetili ekonometrični analizi zaposlitvene funkcije v obeh državah. Najprej smo grafično analizirali vpliv izbranih spremenljivk na zaposlenost v posamezni državi, nato pa smo ocenili tri funkcije za obe državi. Po oceni funkcij smo primerjali vse tri funkcije za posamezni državi. Po analizi vseh treh funkcij s primerjavo determinacijskih koeficientov, z Ramsey RESET testom, Box Cox testom in Chow testom smo izbrali najustreznejšo funkcijo v vsaki državi. Nato smo preverili veljavnosti predpostavk metode najmanjših kvadratov izbrane funkcije v obeh državah. V našem delu diplomskega projekta smo z analizo ugotovili, da v ocenjeni zaposlitveni funkciji za Nemčijo ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost in heteroskedastičnost. Pri analizi ocenjene zaposlitvene funkcije za Združeno kraljestvo smo prav tako ugotovili, da ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, ekonometrična analiza.
Objavljeno: 08.12.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

14.
Kvaziznanosti v forenzični psihologiji
Dominika Bricelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (609,15 KB)

15.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

16.
Optimizacija in načrtovanje razmestitve delovne opreme v podjetju uniforest d.o.o.
Svit Ribič, 2020, magistrsko delo

Opis: Med slovenskimi in tujimi podjetji lahko pogosto zasledimo veliko razliko v stopnji njihove organizacijske zrelosti in organiziranosti. Številna slovenska podjetja imajo tako precejšnje možnosti izboljšanja na področju organiziranosti. Med tovrstna podjetja lahko uvrstimo tudi podjetje Uniforest d.o.o., ki večino svojih produktov izvaža v tujino. Izvozno naravnana podjetja so pod stalnim pritiskom doseganja dobavnih rokov. Samo ob učinkovitih proizvodnih procesih in uspešnem vodenju lahko slovenska podjetja konkurirajo in preživijo na tujem trgu. V magistrski nalogi bomo preučili podjetje Uniforest d.o.o., optimizirali proces montaže gozdarskih vitel in na podlagi montažnih operacij določili optimalno razmestitev delovnih mest. Magistrsko delo bo obsegalo tudi aktivacijski načrt celotnega projekta z opredeljenim časovnim načrtom in ekonomiko projekta. Glavni cilj naloge je z realnimi podatki ovrednotiti montažno linijo in podati predlog nove razmestitve delovnih mest. Podjetje bo pridobljene podatke lahko uporabilo za norme, ki jih sedaj ni.
Ključne besede: razmestitev, časovni normativi, organizacija dela, optimizacija, stroški
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 0

17.
Okoljska problematika Šaleških jezer
Nataša Povalej, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava Šaleška jezera in problematiko Termoelektrarne Šoštanj. Veliko je bilo govora o Velenju, Premogovniku Velenje, ki je enkrat zaprt, drugič odprt, o Šaleških jezerih, ki so posledica delovanja premogovnika, in Termoelektrarni Šoštanj, ki proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji, vendar je velik trn v peti tamkajšnjim domačinom. Za potrebe magistrske naloge smo analizirali sekundarne domače in tuje vire. Z deskriptivno metodo smo opisali temeljne pojme in predstavili pojave, ki so bili spoznanja tujih in domačih avtorjev. Poslužili smo se tudi kvalitativne oblike zbiranja podatkov, kjer nas je zanimalo mnenje kopalcev v Velenjskem jezeru. Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da se z leti Šaleška jezera in tamkajšnjo okolje izboljšuje. Ob jezeru je videti že veliko živih bitij in rastlinja, ki ga v prejšnjih letih ni bilo mogoče opaziti. Prav tako je Velenjsko jezero postalo zelo zanimiva točka za turiste, saj je ima eno izmed boljših plaž v Sloveniji, čeprav še vedno nima statusa kopalne vode. Občina Velenje dela tudi močno v tej smeri, da bi čim prej pridobili status kopalne vode, saj je sedaj kopanje vseh kopalcev na lastno odgovornost. Termoelektrarna Šoštanj veliko pozornost posveča varstvu okolja in zmanjšanju emisij. Občina Velenje o vsem tem obvešča širšo javnost, zato so v termoelektrarni še bolj pazljivi. Raziskano je tudi bilo, da se mora nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom nujno urediti in sanirati, da se jezeri ne bosta združili v eno in poplavili velik del Šaleške doline. S tem bi v nevarnost spravili mnogo ljudi; sanacija mora steči v bližnji prihodnosti, da domačini ne bodo več ogroženi.
Ključne besede: magistrska dela, Šaleška jezera, Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, okolje
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 84; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

18.
Delo slovenske policije v času epidemije koronavirusa SARS-Cov-2
Dejan Pavlović, 2020, magistrsko delo

Opis: Varnost je zelo pomembna dobrina, ki jo moramo varovati. Poznamo različne institucije, ki varujejo našo varnost, kot so policija, vojska in zasebno-varnostne službe. Do sedaj smo bili vajeni, da našo varnost ogrožajo storilci kaznivih dejanj, naravne nesreče in druge grožnje, ki so nam znane. Problem pa nastopi, ko se pojavi nova oblika grožnje, ki nam je bila do sedaj neznana. To se je zgodilo pozimi 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan. Pojavil se je novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2. Virus se zelo hitro širi kapljično ali z dotikom površin, na katerih se SARS-CoV-2 nahaja. Povzroči bolezen z imenom COVID-19. Simptomi te bolezni so zelo podobni gripi. Ti simptomi so visoka temperatura, kašelj, kihanje in v težjih oblikah tudi težje dihanje. Najbolj ogrožena je starejša populacija ljudi, ki imajo kronična obolenja. Novi koronavirus je našo varnost ogrozil v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V magistrskem delu smo skušali opisati delo slovenske policije v času epidemije SARS-CoV-2. To smo storili tako, da smo izvedli anketo na Postaji letališke policije Brnik, Policijski postaji Kranjska Gora in na policijskih postajah za izravnalne ukrepe Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da je bil za policiste v času epidemije največji izziv, da ostanejo zdravi in da okužbe ne prenesejo naprej na nekoga drugega. Kljub upoštevanju varnostnih ukrepov pri opravljanju svojega dela so se policisti počutili bolj ogroženo kot sicer. V sklopu magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, prek katere smo preverjali zadovoljstvo Slovencev in Slovenk v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotovitve ankete so pokazale, da je večina Slovencev in Slovenk zadovoljnih in da podpirajo policijo pri opravljanju svojega dela. Policisti so kljub novi in neznani grožnji opravljali svoje delo v času epidemije SARS-CoV-2 uspešno in učinkovito.
Ključne besede: magistrska dela, policijsko delo, epidemija, koronavirus, SARS-CoV-2
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

19.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

20.
Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni
Nana Kozmelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot. Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (838,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici