1. Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, Vrtec IvanjkovciTjaša Novak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 2190; Prenosov: 258
 Celotno besedilo (3,50 MB) |
2. POUK SPOZNAVAJA OKOLJA S POMOČJO E-GRADIV - PEDAGOŠKI EKSPERIMENT TRAVNIK V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMelita Gorenak, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Pouk spoznavanja okolja s pomočjo e-gradiv – pedagoški eksperiment travnik v 3. razredu osnovne šole sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in dograjujejo.
V teoretičnem delu je predstavljen razvoj računalnika od njegovih začetkov pa vse do danes, njegovo mesto v sodobnem izobraževanju in njegova naveza z učnim predmetov spoznavanje okolja.
V praktičnem delu sta predstavljeni (načrtovanje, izvedba in evalvacija) dve šolski uri v tretjem razredu osnovne šole pri pouku spoznavanja okolja na dveh različnih osnovnih šolah, pri čemer je bila vsebina enaka (travnik), oblike in metode dela pa različne (pri prvi izvedbi so bila uporabljena e-gradiva, pri drugi pa ne).
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, ki smo jo izpeljali med tretješolci obeh razredov, kjer smo izvajali praktični del. Zanimalo nas je, če je znanje učencev, ki so travnik spoznavali s pomočjo e-gradiv, boljše ali slabše od znanja učencev, ki so travnik spoznavali v konkretnem okolju. Ugotavljamo, da o življenjskem prostoru (travniku) več vedo učenci, ki so ga spoznavali v naravnem okolju. E –gradiva so, glede na našo raziskavo, lahko le dober in učinkovit pripomoček za urjenje, ponavljanje in utrjevanje vsebin.
Ključne besede: Ključne besede: računalnik, e-gradiva, spoznavanje okolja, tretji razred, travnik
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 2979; Prenosov: 262
Celotno besedilo (3,13 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. VPLIV GNOJENJA S FOSFORJEM IN KALIJEM NA SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI EKOLOŠKEGA TRAVNIKA V LETU PRVE APLIKACIJE GNOJILMartina Cigler, 2013, diplomsko delo Opis: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Ključne besede: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.09.2013; Ogledov: 2430; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Značilnosti kalitve sobivajočih vrst suhega travnika iz rodov Anthyllis, Gentiana in PlantagoMirjana Šipek, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so nas zanimale specifične razlike v kalitvi sorodnih vrst. Opazovali smo značilnosti kalitve desetih vrst suhega travnika. Prav tako smo v literaturi poiskali podatke, ki se nanašajo na čas cvetenja, opraševalce in raznašalce semen obravnavanih vrst. Kalili smo stara semena Anthyllis jacquinii, A. vulneraria, Centaurea rupestris, Coronilla vaginalis, Gentiana clusii, G. verna supsp. tergestina, Lotus corniculatus, Plantago holosteum, P. media in Rhinanthus minor, ki so bila nabrana na pašniku v Predmeji v Trnovskem gozdu. Semenom izbranih vrst smo določili povprečno maso in dolžino. Kalitev je potekala pod štirimi različnimi pogoji: kalitev skarificiranih semen, kalitev semen v temi in svetlobi ter kalitev semen v hladilniku. Naš cilj je bil poiskati razlike v kalitvi med vrstami istega rodu, če le-te sploh obstajajo. Vse obravnavane vrste, ki jih uvrščamo v družino metuljnic, so kalile najbolje v primeru, ko smo semena predhodno skarificirali. Delež kalivosti skarificiranih semen metuljnic je pri vseh vrstah znašal nad 50 %. Pokazale so se tudi določene razlike med kalitvijo semen A. vulneraria in A. jacquinii. Najopaznejša razlika je bila v hitrosti kalenja semen posamezne vrste. Semena P. holosteum so za razliko od metuljnic kalila v velikem deležu tudi tista, ki jih nismo skarificirali, ne glede na to ali so bila izpostavljena svetlobi ali temi. Kalila niso semena v hladilniku, dokler jih nismo prenesli v rastno komoro. Presenetljivo pa semena P. media niso kalila ne glede na pogoje kalenja. Vrsti iz rodu Gentiana tudi nista kalili, niti po predhodni hladni stratifikaciji. Prav tako niso kalila semena enoletnice R. minor. Po enomesečni hladni stratifikaciji in nadaljnji enomesečni izpostavitvi optimalnim rastnim razmeram v rastni komori so kalila semena nebinovke C. rupestris, vendar je bil delež semen, ki so kalila, zelo nizek. Vse zbrane podatke o obravnavanih vrstah smo nazadnje še statistično obdelali s klastersko metodo (K-mean clustering).
Ključne besede: suh travnik, sobivajoče vrste, rastlinske združbe, kalitev, semena, dormanca, Anthyllis, Gentiana, Plantago.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2013; Ogledov: 3282; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Bilanca dušika različno gnojenega štirikosnega travnikaŠpela Pušnik Medved, 2011, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Vrecl v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46° 29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) smo v letu 2008 ugotavljali bilanco dušika različno gnojenega štirikosnega travnika. V travniškem poskusu (naključni bloki v štirih ponovitvah) smo štirikosni travnik gnojili z gnojevko količine od dveh in pol glav velike živine (2,5 GVŽ) ha-1, dodali pa smo tudi 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn). V obravnavanju 2 smo uporabili gnojevko manjše količine od (1,9 GVŽ) ha-1 in 41 kg P2O5 ha-1 ter v obravnavanju 3 smo uporabili mineralna gnojila NPK in KAN (170 kg N, 120 kg P2O5, 240 kg K2O). Pridobljeni rezultati kažejo, da smo v bilanci dušika z vsemi tremi obravnavanji gnojenja s pridelkom odnesli iz tal več dušika, kot smo ga dodali z gnojenjem. Analize skupnih zalog in mineralnega dušika v tleh kažejo, da nekaj dušika v odvzemu s pridelkom izvira iz zalog dušika v tleh, nekaj dušika v pridelku izvedenega poskusa pa lahko pripišemo tudi drugim virom (simbiotska vezava dušika iz zraka, vnos dušika v tla s padavinami).
Ključne besede: bilanca, dušik, gnojenje, štirikosni travnik
Objavljeno v DKUM: 27.06.2011; Ogledov: 2638; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. DNEVNO-NOČNE VERTIKALNE MIGRACIJE NAVADNEGA MATIJE (PHALANGIUM OPILIO, 1758) (OPILIONES, PHALANGIIDAE) NA OPUŠČENEM TRAVNIKUKatja Pušnik, 2010, diplomsko delo Opis: Od julija do oktobra 2009 smo na opuščenem travniku v kraju Tratna ob Voglajni raziskovali dnevno—nočne vertikalne migracije navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758). Glede na vegetacijo na raziskovanem območju spada travnik po tipologiji habitatnih tipov Slovenije v kategorijo srednjeevropskih kseromezofilnih nižinskih travnikov na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko. Zanimalo nas je, na kateri višini so prisotni osebki na rastlinah v 24—urnem ciklu, kdaj postanejo aktivni in kdaj se umirijo ter ali je njihova dnevno—nočna dinamika odvisna od temperature in vlage. Na mirovališču vsakega osebka smo določiti njegov spol in/oziroma morfotip in izmerili višino nad tlemi, temperaturo in vlago ter določili lego glede na osončenosti. Potrdili smo hipotezo, da se v večernem času, ko je relativna zračna vlaga visoka, osebki pretežno zadržujejo višje na rastlinah. Prav tako smo potrdili hipotezi, da je aktivnost osebkov močno vezana na temperaturne in vlažnostne razmere in da se nameščajo osebki v 24 urah na različnih višinah nad tlemi. Potrdili smo tudi hipotezi, da se posamezni morfotipi ne razlikujejejo med seboj po dnevno—nočni aktivnosti ter da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Nismo pa potrdili hipoteze, da se v dopoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga zelo visoka, osebki pretežno zadržujejo na vrhu rastlin in popoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga relativno nizka, nižje na rastlinah.
Ključne besede: Ključne besede: mirovališča, navadni matija (Phalangium opilio), opuščen travnik.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2010; Ogledov: 2919; Prenosov: 203
Celotno besedilo (3,63 MB) |
10. VPLIV GNOJENJA NA PRIDELEK KRME S TRAVNIKA ZDRUŽBE LOLIETUM OB TREH KROŠNJAH LETNOMojca Goličnik, 2010, diplomsko delo Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (46°29'31"S, 15°37'13"V, 325m n.v.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme (tri košnje letno) s travnika združbe Lolietum multiflorae. Obravnavanja (različna gnojenja) v poskusu zasnovanem kot naključni bloki v štirih ponovitvah so bila: 1 - gnojenje z gnojevko in hiperkornom - 140 kg N, 120 kg P2O5 in 262 kg K2O ha-1 letno; 2 - enako kot obravnavanje 1 vendar z 20 % nižjimi odmerki gnojil in hranil; 3 - enako kot obravnavanje 1 vendar so uporabljena konvencionalna mineralna gnojila (NPK, KAN). Najvišje pridelke suhe snovi smo tako v letu 2007 (12,60 t suhe snovi ha -1) kot 2008 (13,76 t suhe snovi ha -1) dosegli v obravnavanju 3, podobno je bilo s pridelkom surovih beljakovin (SB) in NEL. Glede na izhodiščno sestavo se je v času izvajanja poskusa v vseh obravnavanjih zmanjšala prisotnost mnogocvetne ljulke (Lolium multiflorum Lam.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) v ruši, povečal pa se je delež latovk (Poa ssp.). Trikosna raba te rastlinske združbe je zaradi pozne košnje in nizke prebavljivosti krme primerna le za ekstenzivno živinorejo.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 2612; Prenosov: 307
Celotno besedilo (754,92 KB) |
