| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU NEKDANJE NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE
Marko Rižnar, 2012, diplomsko delo

Opis: Nekdanja Nemška demokratična republika je bila edina država, ki je tranzicijo gospodarskega sistema doživela s pripojitvijo k drugi nesocialistični državi. V svojem štiridesetletnem obstoju je predstavljala glavni satelit Sovjetske zveze in ogledalo izvrstnosti socializma zahodnemu svetu. Zaradi popolne izoliranosti in eksperimentalnega planskega gospodarstva je bila naloga prestrukturiranja gospodarstva vse prej kot lahka. Naš namen je bil predstaviti, v kakšnem stanju in sistemu je bilo gospodarstvo, kako so različne gospodarskopolitične odločitve vplivale na razvoj v tem delu novonastale skupne države in ali se družbenogospodarski kazalniki med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo zmanjšujejo in posledično nakazujejo uspešnost svojevrstne tranzicije v tem delu Evrope.
Ključne besede: tranzicija, gospodarska politika, prestrukturiranje gospodarstva, regionalne disparitete, geopolitika
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1495; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

2.
REVITALIZACIJA OBMOČJA TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR V POSLOVNO PROIZVODNO CONO TEZNO
Branko Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno. Stara industrijska središča – zlasti v vzhodni Evropi, ki so se razvijala v drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni v strukturi proizvodnih dejavnosti razvitih gospodarstev. Med klasična industrijska mesta nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields. Strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog vplivajo na spremembe pomena lokacijskih dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku industrijske dobe v ospredju surovine, prometna povezanost, delovna sila in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije. Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj iz drugih primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij. Vsaka revitalizacija ima določen potek, ki je odvisen od pristopa k reševanju problema. Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja. Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in pozitivnega ugleda ter ugodne geostrateške lege je Cona Tezno privabila številna podjetja različnih dejavnosti. Tako na nekoč homogenem območju nastaja sodobna poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva sodobno odprto strukturo različnih dejavnosti ob upoštevanju sonaravnega gospodarskega razvoja.
Ključne besede: Tranzicija gospodarstva, degradirano območje, revitalizacija, brownfields, lokacijski dejavniki, storitve, deindustrializacija.
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1880; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici