2.
ODNOS JAVNOSTI DO DAROVANJA ORGANOV IN TRANSPLANTACIJSKE DEJAVNOSTIMetka Visočnik, 2014, diplomsko delo/naloga
Opis: Izhodišča: Darovanje organov je ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Zgodbe prejemnikov darovanih organov opozarjajo, da darovanje organov in tkiv rešuje življenja. Statistika žal kaže, da so potrebe še vedno veliko večje, kot je na voljo primernih organov, to pa je tudi razlog, da določen procent ljudi na listi čakajočih ne dočaka presaditve. Medtem pa obstaja nekaj, za kar se lahko vsakdo odloči in pomaga pridobiti organe in sicer z vpisom v register za darovanje.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo dobili z anonimnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med naključno izbranimi prebivalci mesta Maribor in okolice. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da imajo anketiranci izredno pozitiven odnos do darovanja organov in transplantacijske dejavnosti, medtem ko je v register darovalcev vpisan zelo nizek procent anketirancev (8 %). Večina anketiranih je mnenja, da je o transplantacijski dejavnosti in možnosti vpisa v register za darovanje zelo slabo seznanjena.
Diskusija: Pomembno je, da ljudi seznanimo s pomenom darovanja organov in tkiv, ter na ta način rešimo marsikatero še tako dragoceno življenje. Zdravstveni delavci pa smo tisti, ki lahko z osveščanjem in aktivnim vključevanjem v transplantacijsko dejavnost k temu tudi največ pripomoremo.
Ključne besede: darovanje organov, transplantacijska dejavnost, javno mnenje, osveščenost prebivalstva
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2208; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,25 MB)