1. Dostopni turizem na destinaciji občine Grosuplje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEma Omahen, 2025, diplomsko delo Opis: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (763,93 KB) |
2. Slovenska turistična politika od 1992 do 2018 : magistrsko deloBoštjan Koželj, 2024, magistrsko delo Opis: Tranzicija iz socialističnega v kapitalistično okolje vpliva na številne vidike družbe, vključno s turistično politiko. Na primeru turistične politike se odražajo spremembe v ekonomskem sistemu, družbeni strukturi in političnem okolju. Socializem je pogosto pomenil močno centralizirano upravljanje, medtem ko kapitalizem prinaša večjo vlogo tržnih sil. V turistični politiki to lahko pomeni prehod od centralnega planiranja do večje vključenosti zasebnega sektorja. V obdobju med letoma 1992 in 2018 se je turistična politika Slovenije oblikovala pod vplivom številnih dejavnikov. Deležniki v procesu oblikovanja politik so zajemali vladne organizacije, lokalne skupnosti, podjetnike, nevladne organizacije in druge. Pomembno je razumeti, kako so se njihova stališča odražala v konkretnih politikah. Na turistično industrijo so politični akterji vplivali preko stališč, ki so se odražala v odločitvah glede turistične politike. Analiza političnih strank preko programov in koalicijskih sporazumov omogoča vpogled v to, kako so različni politični dejavniki oblikovali turistično politiko v določenem obdobju. Vprašanja, ki so zaznamovala razvoj turistične politike, so se nanašala na trajnostni razvoj, promocijo turizma, infrastrukturne naložbe, varstvo okolja, upravljanje z naravnimi viri in drugo. Delo zato zajema pregled celotne turistične politike, ki presega (zgolj) zakonodajni vidik. V delu se obravnava tranzicijo turistične politike iz socialistične v kapitalistično ter oblikovanje le-te v obdobju med letoma 1992 in 2018, pri čemer se osredotoča na deležnike, politične akterje, stališča, vključenost političnih strank in ključna vprašanja.
Ključne besede: turistična politika, vloga vlad v turizmu, trajnostni turizem, deležniki v turizmu, javna politika
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Zasnova infrastrukture pohodniške poti JulianaVita Zorec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj trajnostne
infrastrukture in programov za podporo turizma ob
pohodniški poti Juliana. Izhajajoč iz analize
trajnostnih praks in referenčnih arhitekturnih
primerov naloga obravnava prostorski kontekst štirih
izbranih lokacij – Rabeljsko jezero, Naravni rezervat
Zelenci, Srednji Vrh in Dovje. Cilj je vzpostaviti sistem
souporabe koles, umestiti nove infrastrukturne
objekte ter razviti programe, ki spodbujajo trajnostno
mobilnost, aktivni turizem in ohranjanje naravnih
vrednot.
Na vsaki lokaciji je predlagan program, ki vključuje
kombinacijo lokacijsko specifičnih, montažnih in
dopolnitvenih objektov. Objekti so zasnovani z
uporabo trajnostnih gradbenih materialov in
tehnologij, pri čemer arhitekturni izraz črpa iz lokalne
alpske tradicije in ga preoblikuje v sodoben kontekst.
Zasnova poudarja minimalen vpliv na okolje,
izboljšanje uporabniške izkušnje ter povezanost z
naravnimi in kulturnimi vrednotami Julijskih Alp.
Ključne besede: arhitektura, trajnostni turizem, infrastruktura, pohodniška pot
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (52,01 MB) |
4. Razvoj aktivnog turizma u destinaciji Cazin - primjer tematske pješačke staze "Stazom kestena" : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAlmaida Mizić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na razvoj aktivnega turizma v občini Cazin, s posebnim poudarkom na oblikovanju tematske pohodniške poti z imenom "Pot kostanja". Cilj raziskave je bil preučiti potencial tega območja za razvoj novega turističnega produkta, ki bi lahko obogatil turistično ponudbo in pritegnil večje število obiskovalcev. Naloga analizira trenutne razmere v Cazinu, vključno z naravnimi viri, kot so kostanjevi gozdovi, ki so prepoznani kot ključna ekološka in ekonomska komponenta regije. Prav tako obravnava prednosti in izzive aktivnega turizma, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Primerjalna analiza tematskih poti v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji je omogočila vpogled v dobre prakse, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju poti v Cazinu. Poleg tega so rezultati raziskave, vključno s fokusnimi skupinami in intervjuji z lokalnim prebivalstvom, pokazali, da obstaja velik interes za to pobudo, vendar je potrebna dodatna vlaganja v infrastrukturo in izobraževanje. Zaključno naloga podaja smernice za prihodnji razvoj aktivnega turizma v Cazinu, poudarjajoč pomembnost vključevanja trajnostnih praks za zagotovitev dolgoročnega uspeha projekta.
Ključne besede: aktivni turizem, tematska peš pot, Cazin, trajnostni razvoj, kostanjev gozd
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (8,30 MB) |
5. Tekstilni industrijski turizem kot sredstvo revitalizacije majhnega mestaBarbara Pavlakovič Farrell, Maja Turnšek, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Industrijski turizem je nišni turistični produkt, ki lahko služi kot učinkovit način preseganja negativnih učinkov sezon na turizem. Poleg tega je industrijski turizem tudi primerno orodje za trajnostni razvoj destinacije, torej za oživitev nekdanjih industrijskih lokacij ali manj razvitih aktivnih industrijskih krajev. Prvič, industrijo lahko predstavi turistom in novim strankam. Drugič, lahko spodbudi razvoj infrastrukture in pomaga ohraniti tradicionalno tehnično znanje o industrijskih procesih. Kot študijo primera smo izbrali Metliko, majhno slovensko mesto, ki ima zelo dolgo tradicijo tekstilne industrije. Z uporabo intervjujev z lokalnimi turističnimi organizacijami ter vodstvom tekstilnih podjetij in s terenskim opazovanjem tekstilnih industrijskih lokacij smo proučili sedanje stanje in pripravljenost za razvoj ponudbe industrijskega turizma, ki bi lahko spodbudila lokalni razvoj. V ugotovitvah predstavljamo možnosti, ki jih imajo Metlika in druga podobna majhna mesta za oživitev tega območja in spodbujanje trajnostnega razvoja s pomočjo ponudbe industrijskega turizma.
Ključne besede: industrijski turizem, tekstilna industrija, revitalizacija mest, dediščina, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju)Jasna Potočnik Topler, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Ključne besede: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 29
Celotno besedilo (39,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
