Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Toporišič je leta 1996 organiziral prve Pleteršnikove dneve v Pišecah, nato pa je simpozij vodil do leta 2003, ko je skrb za Pleteršnikovo jezikovno in slovaropisno delo prepustil Marku Jesenšku - njegov zadnji nastop na znanstveni konferenci in zadnja znanstvena objava (2011a) sta prav tako povezana s simpozijem v Pišecah, in sicer je predstavil Škrabčev pogled na naglasoslovje v Pleteršnikovem slovarju in tako simbolično sklenil svoje jezikoslovno delo s premislekom o dveh slovenskih jezikoslovcih, ki ju je najbolj cenil in jima je namenjal velik del svojega raziskovalnega in organizacijskega dela. V prispevku je analiziran Toporišičev pogled na Pleteršnikovo delo in pomen Toporišičevih Pleteršnikovih dnevov za razvoj slovenskega slovaropisja.
Ključne besede: Pleteršnikovi dnevi, slovenščina, Pišece, slovaropisje, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Praški lingvistični krožek je nastal pod vplivom strukturalizma, ki se je v prvi polovici 20. stoletja močno razvil tako v evropskem kot tudi v ameriškem prostoru. Odločilno je vplival na razvoj češkega jezika. Pomembno vlogo je imel pri oblikovanju slovanskega in posledično slovenskega jezikoslovja. V diplomski nalogi je najprej predstavljen Praški lingvistični krožek (v nadaljevanju PLK) in njegovi prvi člani, nato pa so analizirani vplivi idej PLK-ja na slovensko jezikoslovje. Opredeljeni so tudi predhodniki strukturalizma, njegovi začetniki in nadaljevalci, posebna pozornost pa je namenjena PLK-ju, in sicer kdaj se je prvič pojavil v slovenskem jezikoslovju, kdo so bili njegovi zagovorniki v slovenskem prostoru, kaj so zagovarjali in kako so usmerjali slovenski jezikovni razvoj. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv PLK-ja na slovenske jezikoslovce, kakšna so bila njihova načela ter kako so vnesli strukturalizem v slovenski knjižni jezik. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene različne metode, in sicer deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, metoda generalizacije in specializacije, metoda klasifikacije, komparativna metoda in zgodovinska metoda. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvijo, da je bil strukturalizem močno zakoreninjen med slovenskimi jezikoslovci.
Ključne besede: Praški lingvistični krožek, strukturalizem, praški strukturalisti, slovenski jezikoslovci, Ramovš, Breznik, Urbančič, Vodušek, Bajec, Korošec, Dular, Vidovič Muha, Toporišič
Objavljeno v DKUM: 15.01.2015; Ogledov: 1807; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,31 MB)