1. Besselove funkcije in Hankelova transformacijaAnja Kikl, 2021, magistrsko delo Opis: Zanima nas obnašanje Besselovih funkcij v okolici izhodišča in njihova raba v vpeljavi Hankelove integralske transformacije.
V magistrskem delu obravnavamo povezavo med Besselovimi funkcijami in Besselovimi diferencialnimi enačbami. Prav tako obravnavamo obnašanje Besselove funkcije v okolici izhodišča. Na podlagi tega jih ločimo na Besselove funkcije prve, druge in tretje vrste. Funkcije tretje vrste obravnavamo kot Hankelove funkcije in opišemo njihovo uporabo v Hankelovi integralski transformaciji.
Vse pojme na koncu uporabimo pri reševanju fizikalnih primerov, kot so toplotna prevodnost, elektrostatični problem in nihanje krožne membrane.
Ključne besede: Besselova funkcija, toplotna prevodnost, elektrostatični problem, Hankelova integralska transformacija, Besselova diferencialna enačba, nihanje krožne membrane, integralska transformacija.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (2,54 MB) |
2. Toplotne izgube, analiza stroškov in finančna upravičenost prenove stanovanjske hišeAndreja Kebler, 2019, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej spoznamo procese prenosa toplote v gradbenih konstrukcijah in metode računanja toplotnih izgub. V praktičnem delu smo izračunali toplotne izgube konkretne stanovanjske hiše. Posebno pozornost smo posvetili vplivu toplotnih mostov, katerih vpliv na toplotne izgube smo izračunali s programom HTflux. V nadaljevanju smo na podlagi obstoječih toplotnih izgub predlagali ukrepe za energetsko prenovo. V ekonomskem delu magistrskega dela smo analizirali stroške predlaganih ukrepov prenove in stroške ogrevanja v kurilni sezoni pred in po izvedbi predlaganih ukrepov prenove ter izračunali finančno upravičenost predlaganih ukrepov energetske prenove.
Ključne besede: prenos toplote, toplotna prevodnost, toplotne izgube, stroški ogrevanja, finančna upravičenost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 798; Prenosov: 126
Celotno besedilo (4,87 MB) |
3. Merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti tkanin z infrardečo kameroMatija Peruš, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti tankih tkanin z nekontaktno metodo z uporabo infrardeče (v nadaljevanju IR) kamere. Z nekontaktno metodo smo izboljšali obstoječo merilno napravo za merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti, kar prej ni bilo mogoče. Naprava je prirejena tudi tako, da ob meritvah v stacionarni fazi omogoča tudi analizo meritev, ki jih opravimo še preden se vzpostavi stacionarno stanje toplotnega toka.
Gre za prve meritve take vrste in v strokovni literaturi na to temo ni opisa eksperimentalnih postopkov. Meritve so bile opravljene za 6 vzorcev bombažnih tkanin, različnih debelin in barv. Rezultati meritev kažejo, da je uporaba IR kamere pri meritvah tankih plasti primerna, sploh ko je vzorec že v temperaturnem ravnovesju.
Dobljene rezultate smo primerjali s teoretičnimi napovedmi in ugotovili, da so se skladajo.
Ključne besede: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, IR kamera, nekontakna metoda, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. IZRAČUN PORAZDELITVE TEMPERATURE V TRIFAZNEM ASINHRONSKEM MOTORJU Z UPORABO METODE KONČNIH ELEMENTOVJernej Erjavec, 2016, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je numerična analiza segrevanja asinhronskega motorja in smiselnost uporabe le te. V teoretičnem delu magistrske naloge bo na kratko predstavljen asinhronski motor, opisane bodo osnovne zakonitosti toplotnega polja, predstavljena bo metoda končnih elementov, prikazana teorija zgradbe numeričnega modela v programskem paketu EleFAnT in na kratko predstavljen optimizacijski proces. V praktičnem delu bomo sestavili numerični model asinhronskega motorja s pomočjo metode končnih elementov, kjer bo potrebno upoštevati določene temperaturne lastnosti materiala. Glavni temperaturni lastnosti materialov sta toplotna prevodnost in toplotna prestopnost, ki jih običajno pridobimo iz tabel, kar pa lahko v veliki meri vpliva na natančnost končnih rezultatov, še posebej v primeru, če je za določen material podanih več vrednosti. Za zagotovitev verodostojnosti pridobljenih rezultatov in možnosti njihove uporabe za izračune temperature na ostalih primerih asinhronskih motorjev, bo potrebno numerični model umeriti. To bomo izvedli z uporabo optimizacijskega algoritma in s pomočjo rezultatov meritev na asinhronskem motorju, ki smo jih pridobili v Laboratoriju za električne stroje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V kolikor bo analiza pokazala, da je numerični model smiseln, bo to v prihodnosti velika pomoč pri načrtovanju novih asinhronskih motorjev, saj bomo lahko že pred fizično izdelavo poznali temperaturne spremembe.
Vsa dela v zvezi z magistrsko nalogo so bila opravljena v Laboratoriju za osnove in teorijo v elektrotehniki na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
Ključne besede: asinhronski motor, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, optimizacija, metoda končnih elementov
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,52 MB) |
5. IZRAČUN KOEFICIENTOV TOPLOTNE PREVODNOSTI IN PRESTOPNOSTI VODNIKOV NA OSNOVI OPTIMIZACIJSKEGA ALGORITMAMarko Pocajt, 2015, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je izračunati vrednosti temperaturnih koeficientov (toplotne prevodnosti in koeficiente toplotne prestopnosti) za goli in polizoliran vodnik. V ta namen smo uporabili dva modela, numeričnega in realnega. Numerični model smo sestavili s pomočjo metode končnih elementov, kjer je bilo potrebno upoštevati vse temperaturne lastnosti materialov. Realni model je predstavljal goli in polizoliran vodnik, na katerega smo namestili termočlene in pri določeni obremenitvi izvedli meritev temperature. V numeričnem modelu smo pri isti obremenitvi izračunali vrednost temperature. Izračun temperaturnih koeficientov se je izvajal s pomočjo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije tako, da je bila dosežena čim manjša razlika temperatur med obema modeloma.
Magistrsko delo ima poudarek na numeričnem modeliranju vodnika, saj smo se z dobljenimi rezultati želeli čim bolj približati realnemu modelu.
Meritve temperatur so bile izvedene na Mariborskem otoku v Infrastrukturnem centru za energetske meritve (ICEM).
Ključne besede: polizolirani vodniki, meritev temperature, numerični model vodnika, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1866; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,54 MB) |
6. TOPLOTNE RAZMERE NA 110 kV LOČILNIKUJože Plajnšek, 2015, magistrsko delo Opis: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Ključne besede: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1382; Prenosov: 160
Celotno besedilo (6,36 MB) |
7. Določitev optimalne debeline izolacije cevnih sistemov za transport hladilnega sredstvaDarko Goričanec, Jurij Krope, Igor Tičar, 2000, strokovni članek Opis: V prispevku je opisan postopek določitve optimalne debeline izolacije cevovodov za transport hladilnega sredstva. Izračunana optimalna (ekonomska) debelina cevne izolacije je odvisna of izbrane ekonomske metode ter tehnično-ekonomskih podatkov. Na podlagi znanih postopkov za izračun ustaljenega toplotnega toka skozi izolacijo cevnih sistemov za transport hladilnega sredstva in v prispevku opisanega ekonomskega izračuna je bila izdelana računalniška aplikacija. Numerični algoritem, ki je bil izdelan v ta namen, omogoča izbiro med statično in dinamično ekonomsko metodo. Izračun optimalne (ekonomske) debeline toplotne izolacije hladilnih cevnih sistemov se je z izdelavo uporabniško prijaznega računalniškega postopka poenostavil, vendar se od uporabnika kljub temu zahteva osnovno znanje prenosa toplote in ekonomike.
Ključne besede: slv, hladilni mediji, izolacije cevovodov, toplotna prevodnost, debeline izolacije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 640; Prenosov: 41
 Povezava na celotno besedilo |
8. NAPRAVA ZA DOLOČANJE SPECIFIČNE TOPLOTNE PREVODNOSTI TRDNIN S KONTROLO TEMPERATURE ZRAKA NA MEJNIH PLOSKVAHNejc Duh, 2014, diplomsko delo Opis: Meritve toplotne prevodnosti trdnin so zahtevne, saj k prenosu toplote prispevajo prevajanje, konvekcija in sevanje. Izdelali smo merilnik, kjer lahko vpliv konvekcije in sevanja minimiziramo. Merilnik je sestavljen iz dveh izoliranih zra?nih komor, med kateri postavimo merjenec. Temperaturo komor reguliramo z bakrenim spiralnim grelnikom, skozi katerega te?e voda. Specifi?no toplotno prevodnost dolo?imo z meritvijo masnih pretokov vode, ki segreva zrak v komori z visoko temperaturo in ohlaja zrak v komori z nizko temperaturo, temperaturnih razlik vtekajo?e in iztekajo?e vode v obeh komorah ter temperaturne razlike med komorama.
Ključne besede: toplotna prevodnost, toplotni tok, naprava za določanje specifične toplotne prevodnosti trdnin, termodinamika
Objavljeno v DKUM: 23.10.2014; Ogledov: 1617; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Vpliv kapljevin na toplotno prevodnost tkaninEva Klemenčič, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti vpojnih tkanin pri različnih relativnih deležih kapljevine v tkanini. Eksperimentalno delo smo izvedli za tri vzorce bombažnih tkanin z različno gostoto vezave in različnih debelin. Merilno napravo smo prilagodili tako, da lahko toplotno prevodnost tkanine določimo na dva načina: z analizo rezultatov nestacionarnega dela meritve ali z analizo rezultatov v stacionarnem stanju. Izračunane vrednosti toplotne prevodnosti se v okviru napake meritev po obeh načinih analize rezultatov ujemajo. Za izračun toplotne prevodnosti tako ni treba čakati na vzpostavitev stacionarnega stanja, kar omogoča krajši čas meritve in s tem manjše napake zaradi izhlapevanja kapljevine.
Meritve potrjujejo, da je efektivna toplotna prevodnost tkanine pri majhnih vlažnostih premo sorazmerna z relativnim deležem kapljevine v tkanini. Z naraščajočo vlažnostjo se efektivna toplotna prevodnost vlažne tkanine ustali okrog ene mejne vrednosti, preden je tkanina nasičeno vlažna. Vpliv kapljevin na efektivno toplotno prevodnost tkanine smo raziskali s tremi kapljevinami, ki imajo različne toplotne prevodnosti: vodo, acetonom in terpentinom. Efektivna toplotna prevodnost tkanine se v vseh primerih ustali okrog vrednosti, ki je primerljiva s toplotno prevodnostjo kapljevine prisotne v tkanini. Stopnja vlažnosti, pri kateri se efektivna toplotna prevodnost tkanine ustali, se za različne kapljevine razlikuje. Najbližje nasičeni vlažnosti se to zgodi pri vodi, vidno drugače je pri terpentinu, aceton pa je nekje vmes.
Eksperimentalne rezultate meritev smo primerjali s teoretično napovedjo. Ugotovili smo, da model, ki upošteva le vpliv tkanine in kapljevine (dvoparametrični model), dobro opisuje odvisnost efektivne toplotne prevodnosti vlažne tkanine pri relativno majhnih vlažnostih. Pri večjih deležih kapljevine pa so odstopanja večja. V ta namen smo model nadgradili tako, da smo upoštevali tudi vpliv zraka v tkanini, ki ga kapljevina z močenjem izpodriva (triparametrični model). Tako izpopolnjen model se je izkazal za primernejšega predvsem pri večjih deležih vlage.
Ključne besede: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, vlažnost, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve, model
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 5988; Prenosov: 277
Celotno besedilo (650,58 KB) |
10. |
