| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli : magistrsko delo
Maja Lampret, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli vsebuje ugotovitve o izvedbi učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa. V središču magistrskega dela je izvedba učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa, natančneje odlomek Dolenjska. Zanimalo nas je, kako aktivni in sproščeni so dijaki in dijakinje pri takšni vrsti učne ure, kako zanimiva je učna ura na prostem ter kako učinkovita je ura dodatne strokovne pomoči pri slovenščini. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo povzeli že znana teoretična spoznanja o didaktiki, o didaktiki pouka književnosti, o dodatni strokovni pomoči, o posebnih potrebah, o pouku na prostem, o naravi in njenem vplivu na človekovo duševno zdravje, o avtorju in o delu. V empiričnem delu smo prikazali analizo izvedene učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini na prostem. Izvedli smo eno učno uro, ki je bila namenjena obravnavi avtorja Toneta Pavčka in dela Čas duše, čas telesa. Eno uro smo namenili izpolnjevanju anketnega vprašalnika ter pogovoru z dijaki in dijakinjami o opravljeni učni uri. Glavni cilji magistrskega dela so bili prikazati uspešnost učne ure na prostem pri slovenščini, v sklopu književnosti, prikazati uspešnost ur dodatne strokovne pomoči zaradi manjšega števila dijakov in dijakinj ter spodbuditi dijake in dijakinje za razmislek o naravi ter njihovem odnosu do nje.
Ključne besede: slovenščina, dodatna strokovna pomoč v srednji šoli, posebne potrebe, narava, Tone Pavček: Čas duše, čas telesa
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
LEVSTIKOVI NAGRAJENCI
Maša Dornik, 2014, diplomsko delo

Opis: Levstikove nagrade so prva tovrstna potrditev mladinskega leposlovja pri nas. Diplomsko delo prikazuje razvoj in zgodovino podeljevanja nagrad, priznanj kvalitetnemu mladinskemu leposlovju, ki jih podeljujejo od leta 1949. Gre za založniško nagrado založbe Mladinska knjiga (osnovni namen založbe je bil izdajanje najboljših del otroške in mladinske literature), ki jo je začela podeljevati z namenom spodbujanja književnikov in ilustratorjev za mlade bralce. Diplomsko delo v osrednjem delu predstavlja mladinski literarni opus osmih nagrajencev Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja, ki jo podeljujejo od leta 1999. Prvič so jo podelili Kristini Brenkovi, ki je pri Mladinski knjigi tudi vrsto let sodelovala, bila je njena prva urednica mladinskega leposlovja. Njen literarni opus se začenja z Deklico Delfino in lisico zvitorepko, ki ji je prinesla omenjeno nagrado. Kajetan Kovič je leta 2001 prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja za svoja mladinska dela, njegova slikanica Pajacek in punčka je dobila Levstikovo nagrado leta 1985. Tone Pavček, ki si je že s svojimi prvimi objavami prislužil sloves klasika, je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2003, njegov Juri Muri v Afriki pa je doživel nešteto ponatisov in prejel Levstikovo nagrado (1958), ki ji je leta 1961 sledila še ena, in sicer za zbirko Velesenzacija. Dane Zajc (Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja je prejel leta 2005) je za zbirko Abesedarija, v kateri vsaka pesem pomeni novo domislico, prejel Levstikovo nagrado leta 1977. Pri Niku Grafenauerju, ki je dobil Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2007, se je vse začelo s Pedenjpedom, nadaljevalo pa s pesniško zbirko Nebotičniki, sedite in Majhnico, zanju je dobil Levstikovi nagradi leta 1980 in 1987. Polonca Kovač je za svoj vrhunski opus pravljično-fantastičnih zgodb Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela leta 2009. Prejemnica Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja (2011) Svetlana Makarovič je prejela Levstikovo nagrado že s prvo zbirko pravljic Miška spi leta leta 1973, sledila je še Levstikova nagrada za knjige Kam, kam kosovirja?, Kosovirja na leteči žlici in Pekarna Mišmaš (1975). Leta 2013 je Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela Neža Maurer. Mladinska knjiga tako s svojo dolgo tradicijo še vedno drži pobudo kvalitetnega branja.
Ključne besede: nagrade mladinskega leposlovja, Levstikova nagrada, Mladinska knjiga, Tone Pavček, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Polonca Kovač, Niko Grafenauer, Neža Maurer
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 2899; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici