1. Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci drugega triletja OŠ Tišina?Monika Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci OŠ Tišina sestavljata teoretični in empirični del, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu sta opredeljena trajnostni razvoj in okoljska vzgoja ter relacije med njima. Zapisana je analiza okoljske vzgoje skozi vso osnovnošolsko vertikalo. Prav tako je opredeljena okoljska pismenost. V teoretičnem delu je predstavljena občina Tišina, izpostavljena je Osnovna šola Tišina, saj je na njej potekala empirična raziskava. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšno znanje o varovanju narave imajo učenci drugega triletja na Osnovni šoli Tišina in kako z naravo v resnici ravnajo. V raziskavi, ki je potekala junija 2018, sta bila vključena 102 učenca, četrtega (N=33), petega (N=33) in šestega (N=36) razreda. Ugotovljeno je, da anketirani učenci veliko vedo o varovanju okolja in trajnostnega razvoja, vendar pa v vsakdanjem življenju tega dosledno ne upoštevajo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, Občina Tišina, Osnovna šola Tišina
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 822; Prenosov: 112
 Celotno besedilo (2,19 MB) |
2. PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKUKristina Šiplič, 2014, magistrsko delo Opis: Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 1958; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,92 MB) |
3. KRAMLJANJA V TELEVIZIJSKI ODDAJI DOBRO JUTROIrena Krošl, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava kramljanje, ki se kot oblika komunikacije vedno bolj uveljavlja in pridobiva ustrezno mesto v družbi. Lahko ga opredelimo kot lahkotno pogovarjanje, ki ni ciljno usmerjeno in nima namena posredovati informacije, ampak zgolj vzpostaviti in ohranjati stik, biti družaben in prekiniti morebitno neprijetno tišino. V dani nalogi bo najprej predstavljen teoretični okvir komunikacije, verbalne in neverbalne, glavnino pa predstavlja kramljanje kot ena izmed oblik komunikacije. Zanimalo me bo, kakšne so značilnosti kramljanja in funkcije, ki jih opravlja, katere so najbolj pogoste teme za kramljanje ter v kakšni vlogi lahko nastopa na delovnem mestu. V preteklosti je bilo kramljanje deležno precej negativne ocene, danes pa že prepoznavamo in se zavedamo pomembne vloge, ki jo ima pri uspešni komunikaciji, in temu bo namenjen del naloge. Prikazano bo kramljanje v povezavi z vljudnostjo in tišino, saj je kramljanje odlična vljudnostna strategija v medsebojnih odnosih in eden izmed kakovostnih načinov premostitve neprijetne tišine. V zadnjem delu bom na praktičnih primerih kramljanja iz televizijske oddaje Dobro jutro uporabila teoretično znanje in analizirala, kje se pojavlja in v kakšni funkciji nastopa.
Ključne besede: komunikacija, kramljanje, funkcije kramljanja, vljudnost, tišina
Objavljeno v DKUM: 10.06.2014; Ogledov: 1242; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. MOČ TIŠINE V PSIHOANALIZINuša Tojnko, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se dotika področja psihoterapije, natančneje psihoanalize. Terapevti pri svojem delu uporabljajo tudi tišino in nekateri ji pripisujejo velik pomen in zasluge pri uspešnem psihoterapevtskem procesu. Osredotočila sem se na njeno moč in pravilnost tega, o čemer terapevti poročajo. Je lahko tišina diagnostično sredstvo za oceno lastnega stanja? Lahko govorimo o tišini kot korektivni izkušnji za pacienta? In katere vrste tišin se v času psihoanalitskega procesa pojavljajo? Glavna raziskovalna metoda izhaja s področja deskriptivne empirične fenomenologije, ki se osredotoča na opis subjektivnih stanj. Ničesar namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega (Giorgi, 2009, str. 205). S pomočjo enostavnega vzorca in idiografske analize sem prišla do teorije, ki sem jo poskusno utemeljila (ang. grounded theory). V preučevanih primerih se je izkazalo, da je tišina pomembno orodje za pacienta, saj lažje diagnosticira lastno notranje stanje, ter za terapevta, ki lahko uporabi material iz tišine za nadaljnjo analizo. Tišina je prav tako pomembna za zagotavljanje sprejemajočega odnosa, kar pripelje do uspešnejšega psihoanalitičnega procesa (morda tudi korektivne izkušnje). Pojavijo se tudi različne vrste tišine, ki jih je mogoče umestiti v dimenzijo odnosa med terapevtom in pacientom.
Ključne besede: tišina, fenomenologija, psihoanaliza, moč tišine, psihoterapija
Objavljeno v DKUM: 26.05.2014; Ogledov: 2528; Prenosov: 472
Celotno besedilo (983,73 KB) |
5. ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE TIŠINAValerija Horvat, 2013, diplomsko delo Opis: Na začetku sem se osredotočila na šolsko reformo Marije Terezije, ki je bila osnova za nadaljnji razvoj šolstva. Namen dela je predstaviti zgodovino Osnovne šole Tišina, se pravi razvoj šolstva in ga primerjati z zgodovino šolstva v Prekmurju ter zgodovino šolstva v Sloveniji.
Predstavila sem občino v kateri najdemo Osnovno šolo Tišina, se pravi občino Tišina.
Zanimali so me začetki ustanovitve, ko je šola na Tišini začela delovati. V teh desetletjih je prišlo do večjih sprememb tako v zgradbi šole kot tudi v šolskem sistemu. Zanimalo me je tudi v kateri kadrovski zasedbi, ki se je spreminjala skozi leta, je delovala šola, torej spoznati vodstvo šole, učitelje, ki so skozi leta poučevali na šoli, strokovno osebje ter seveda ostalo osebje, ki je potrebno za delovanje šole.
Namen naloge je tudi ugotoviti katere dejavnosti so potekale na šoli in sam potek šolskega leta. Skozi desetletja je šola kot državna ustanova praznovala različne praznike, ki so se z leti spreminjali zaradi pripadnosti Prekmurja najprej k Avstro-Ogrski, potem priključitvi k matični državi Sloveniji v sklopu Kraljevine SHS in ne nazadnje k osamosvojitvi Republike Slovenije. Zaradi različnih pripadnosti je bila razlika tudi v obeleženju praznikov, ki so pomembni za državo.
Ker ima šola na Tišini podružnico v Gederovcih in vrtec, ki spada k šoli, sem ugotavljala večje in pomembnejše dogodke, ki so ju zaznamovali.
V diplomski nalogi sem uporabila tri metode, in sicer deskriptivno metodo, komparativno metodo in zgodovinsko metodo. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov.
Rezultati, ki sem si jih zadala, so bili doseženi. Podatke za razmere, dogodke in spremembe, ki so jih spremljali, sem našla v šolskih kronikah.
Ključne besede: šolska reforma, šolstvo, Tišina, občina, šola, vrtec
Objavljeno v DKUM: 12.06.2013; Ogledov: 2763; Prenosov: 176
Celotno besedilo (37,51 MB) |
6. SPROSTIMO IN UMIRIMO NAŠE OTROKETatjana Zver, 2009, diplomsko delo Opis: Namen moje diplomske naloge je, teoretično in praktično prikazati, da tudi otroci v današnjem modernem času potrebujejo sprostitev in mir.
Otroci potrebujejo tišino, da lahko občutijo in doživijo svoje čustva, da se osredotočijo na tisto kar delajo, da najdejo ravnotežje v sebi in si na tak način naberejo novih moči.
Stalni nemir, motnje koncentracije, vedenjske motnje, motnje spanja, vse to so posledice hitrosti in preobremenjenosti s katero živimo in so značilne tako za otroke, kot tudi za odrasle. Le tisti, ki je sam sposoben miru, lahko tudi otroka pripelje do njega. Zato moramo začeti z delom pri sebi.
V moji nalogi sem opisala, kako veliko moč delovanja ima stres na naše otroke in kakšni so njegovi znaki ter posledice, ki se kažejo v otroškem vedenju in počutju.
Znaki so: pogosti prehladi, kožni izpuščaji, potne dlani, pomanjkanje teka, bolečine v trebuhu, težave pri zbujanju, napadi besa, pretepanje, zapiranje vase, jez, strah, žalost in potrtost. Posledice pa so nemirni, zavrti, utrujeni in nesrečni otroci.
V nadaljevanju naloge sem opisala rešitve za nastale težave in motnje današnjega časa. Rešitve najdemo v sprostitvenih igrah in tehnikah (masaža, joga), v drobnih ritualih, ki jih vnesemo v vsakdanjik vrtca in doma, s pomočjo gibanja v naravi in telesnih izkušenj (masaža, dotik, božanje, objem) s pomočjo aktiviranja čutil in fantazijskih potovanj.
Opisala sem svoje izkušnje in odzive otrok pri izvajanju sprostitvenih igre, tehnikah, ritualih, gibanju v naravi in v igralnici, telesnih izkušnjah, uporabi čutil in fantazijskih potovanj.
Moje izkušnje so zelo pozitivne, saj sem s sprostitvenimi igrami in tehnikami v svoje delo z otroki vnesla svežino in pestrost ter opustila storilnostno naravnanost pri delu z otroki. Sprostitvene igre in tehnike so pripomogle h kvalitetnejšim medsebojnim odnosom v skupini in kvalitetnejšem vzgojnem delu. Vsi smo doživeli izkušnjo, ki se nas je dotaknila.
Z medsebojnimi stiki, bližino in dotiki smo ustvarili nevidno, toda močno vez, ki nam je dala moč.
Pri izvajanju sprostitvenih iger so bolj uživali dečki kakor deklice, čeprav so sodelovali vsi.
Otroci so bili mirnejši in manj glasni. Postali so bolj veseli, strpnejši drug do drugega, zato so se v skupini dobro počutili in so radi prihajali v vrtec. Telesna odpornost se jim je povečala, saj smo se veliko gibali v naravi in zato je bila obolelost v skupini manjša. Otroci so postali ustvarjalni na področju umetnosti in bolj vztrajni pri svojih igrah.
V nadaljevanju naloge sem kvalitativno ovrednotila pozitivne izkušnje kolegic s sprostitvenimi igrami in tehnikami z otroki. Tudi one so bile navdušene nad pozitivnimi spremembami pri vedenju in počutju otrok.
Na koncu naloge sem podala primerjalno analizo različnih tipov osebnosti in vpliv sprostitvenih iger nanje.
Ugotovila sem, da so imele sprostitvene igre res izjemen vpliv na agresivne, nemirne in zavrte otroke, saj so se pri njih neprestano dogajale spremembe. Izražale so se pri njihovem počutju in vedenju. Bilo je manj agresivnega vedenja, saj so otroci postali bolj strpni, nemirni otroci so se znali za nekaj časa umiriti in si pridobiti občutek ugodja, zavrti otroci pa so se počasi osvobajali svojih stisk.
Sprostitvene igre in tehnike so pozitivno vplivale na vse nas in zato jih bom v vrtcu izvajala tudi v bodoče.
Ključne besede: sproščanje, umirjanje, stres, rituali, čutila, mir, tišina, gibanje, narava, sprostitvene igre, sprostitvene tehnike.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 13115; Prenosov: 5056
Celotno besedilo (486,06 KB) |
