| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko delo
Tanja Premoša, 2014, diplomsko delo

Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija, ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo. Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri slabe prakse.
Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1052; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (11,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici