| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Ključne besede: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2232; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (287,25 KB)

2.
PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEV
Martina Golinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2051; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (293,84 KB)

3.
ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”
Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3585; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (20,63 MB)

4.
PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN AVTOMATSKIM NAČINOM NAPAJANJA TELET
Petra Šolar, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo izvajali poskus z napajanjem telet na dveh kmetijah. Na kmetiji A, kjer redijo teleta lisaste pasme, smo z mlečnim nadomestkom teleta hranili s pomočjo vedra na cucelj. Na kmetiji B, kjer redijo teleta črno-bele pasme, je bil za krmljenje telet z mlečnim nadomestkom uporabljen avtomat za napajanje. Skupno smo v poskusu spremljali 20 telet od rojstva do starosti 10 tednov. Teleta smo v poskusnem obdobju petkrat (1., 8., 29., 50. in 71. dan) stehtali ter izmerili višino vihra, višino križa in dolžino telesa. Želeli smo ugotoviti, kateri način hranjenja je primernejši z vidika živali kot tudi z vidika delovne zahtevnosti za rejca. Primerjava krmljenja telet z vedrom in avtomatom za napajanje je pokazala statistično značilne razlike (p < 0,05) v telesni masi v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (13,30 kg oziroma 9,90 kg), v višini vihra v obdobju med 8. in 29. dnem starosti (1,80 cm oziroma 2,70 cm), v višini križa v obdobju med 29. in 50. dnem starosti (1,70 cm oziroma 2,70 cm) ter statistično značilne razlike (p ≤ 0,001) v dolžini telesa v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (2,80 cm oziroma 1,50 cm). Avtomatsko napajanje se je izkazalo primernejše za kmetije z večjim številom telet, saj prihranimo veliko delovnih ur.
Ključne besede: teleta, načini napajanja, mlečni nadomestek
Objavljeno: 24.05.2011; Ogledov: 3263; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (327,17 KB)

5.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1174; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Uporaba mlečnih nadomestkov za teleta
Klavdija Šuen, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice.
Ključne besede: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (618,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici