| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 462
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

2.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
4.
5.
Usklajevanje delovnih in družinskih zahtev : primerjava med managerji v policiji in v zasebnem sektorju
Milan Pagon, Branko Lobnikar, Jure Butinar, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: management, managerji, policija, delo, družina
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (253,93 KB)

6.
Umor kot skrajni izid stopnjevanega nasilja v družini
Polona Selič-Zupančič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: družina, profiliranje, poligrafska metoda, poligrafska preiskava, krvni delikti, nasilje, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 559; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (246,55 KB)

7.
Pomen prenosa vrednot med generacijami
Mihaela Kežman, Jana Goriup, Mitja Gorenak, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Demografske spremembe vplivajo tudi na sodobno družino. Ta se namreč spreminja. Medgeneracijsko sodelovanje kot del skupnega bivanja ni več samoumevno. Zdi se, da se vrednote družinskega življenja v procesih, ki jih družina doživlja v postmoderni družbi, nekako izgubljajo. Slednje nas je vodilo v raziskovanje, kako se vrednote prenašajo skozi medgeneracijski odnos starih staršev in njihovih vnukov. S tehniko anketnega vprašalnika smo na vzorcu 405 starih staršev v starosti od 65 do vključno 75 let ugotavljali, katere vrednote so obema populacijama pomembne in katere ter v kolikšni meri lahko stari starši prenašajo na svoje vnuke. Uporabljen instrumentarij je bil zasnovan na podlagi Muskove lestvice vrednot (MLV). Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov smo ugotovili, da so vrednote, ki so osebno pomembne starim staršem, pomembne tudi za prenos na njihove vnuke. Vera se je izkazala kot najpomembnejša vrednota (vrednost korelacije 0,812),saj jo stari starši, ki jim je ta vrednota pomembna, prenašajo tudi na svoje vnuke. Odkrili smo tudi nekatere razlike glede na spol starih staršev, medtem ko pri večini vrednot, ki smo jih raziskovali, vpliva starosti nismo zaznali. Raziskava je gotovo spodbuda za nadaljnje raziskovanje – posebej v času krize, ko je družina toliko bolj pomembna in vrednote še toliko bolj nujne.
Ključne besede: družina, vrednote, vera, vnuki, stari starši
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (407,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Usklajevanje delovnega in družinskega življenja zaposlenih na Kliniki Golnik
Katja Abruč, 2023, diplomsko delo

Opis: Spremembe v demografski sestavi delovne sile, spremembe na trgu dela in tehnološke spremembe so razlog, da vse več zaposlenih doživlja konflikt med delom in družino, kadar poskušajo uravnotežiti zahteve delovne in družinske vloge, saj vsaka vloga zahteve čas, energijo in predanost. V diplomskem delu nas je zanimalo, ali zaposleni na Kliniki Golnik uspešno usklajujejo delovno in družinsko življenje, ali delo bolj vpliva na družino kot obratno ter ali pri uspešnosti usklajevanja dela in družine obstajajo razlike glede na spol. Omenjeno smo preverjali z anketnim vprašalnikom, ki so ga lahko izpolnili vsi zaposleni na Kliniki Golnik. V teoretičnem delu smo preučili domačo in tujo literaturo, ki se nanaša na usklajevanje delovnega in družinskega življenja ter konflikta med delom in družino in predstavili pojme, pomembne za to področje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da so zaposleni na Kliniki Golnik v povprečju uspešni pri usklajevanju dela in družine ter da, glede na spol, ni pomembnih razlik pri uspešnosti usklajevanja obeh področij. Ugotovili smo tudi, da je konflikt delo-družina bolj izražen kot konflikt družina-delo, stopnja konflikta med delom in družino v obeh proučevanih smereh je bila nizka. Anketiranci so se v povprečju strinjali, da imajo pri delu dobro podporo sodelavcev, prav tako so se v povprečju strinjali, da jih pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja podpirajo njihovi neposredno nadrejeni in vodstvo Klinike. Zaključili smo, da je Klinika Golnik organizacija, ki zaposlenim nudi ugodne politike in prakse pri usklajevanju dela in družine, saj se zavedajo, da s tem v zameno dobijo zadovoljne, motivirane in predane delavce.
Ključne besede: delo, družina, usklajevanje, konflikt med delom in družino
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Spremembe v partnerskem odnosu ob rojstvu otroka
Nina Zaner, 2017, diplomsko delo

Opis: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Ključne besede: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (560,59 KB)

10.
Razumevanje moralnih vrednot v osnovni šoli
Alenka Žarn, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali razumevanje in dojemanje moralnih vrednot pri učencih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci razumejo in dojemajo strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost in odgovornost. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v dojemanju in razumevanju vrednot med učenci tretjega in šestega razreda. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej razložili definicijo pojma »vrednota« ter zapisali lastnosti vrednot. Predstavili smo otrokov moralni razvoj skozi starostna obdobja. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj; to so družina, šola, vrstniki in mediji. Vsi imajo pomembno vlogo tako pri otrokovem moralnem razvoju kot tudi pri razvoju vrednot. Podrobneje smo opisali vrednote, ki smo jih proučevali pri učencih. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako otroci razumejo in dojemajo določene vrednote (strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost). Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev iz osnovne šole Leskovec pri Krškem in je zajemala 49 učencev tretjega ter 51 učencev šestega razreda. Prišli smo do ugotovitev, da med učenci tretjega in šestega razreda ne obstajajo večje razlike v razumevanju in dojemanju naštetih vrednot. Pri šestošolcih se v določenih primerih pojavi bolj natančna razlaga izbranih pojmov. Najslabše razumljena vrednota je bila strpnost, ki jo je večina učencev napačno interpretirala. Učenci so si pri razlaganju vrednot pomagali z lastnimi moralnimi in osebnimi izkušnjami. Rezultate smo uredili s pomočjo programa SPSS in jih predstavili v tabelah.
Ključne besede: vrednote, moralni razvoj, družina, strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici