| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PLESALCI - TRENUTEK IN GIBANJE TEORETSKA IN KREATIVNA IZHODIŠČA ZA LASTNO FOTOGRAFIJO PLESALCEV
Vojko Stiplovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: PLESALCI – TRENUTEK IN GIBANJE TEORETSKA IN KREATIVNA IZHODIŠČA ZA LASTNO FOTOGRAFIJO PLESALCEV je naslov magistrskega dela. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu magistrske naloge, ki ga obravnavamo od poglavja ena do poglavja šest, v umetnostnozgodovinskem orisu izpostavljamo začetek nove dobe fotografiranja, ki omogoča probleme krajše ekspozicije in s tem tehnično dovršene fotografije gibanja. V tem delu naloge izpostavljamo pionirje fotografiranja gibanja in kot posebno polje interesa fotografijo plesalcev. V izbrani nalogi sta nas zanimali umetniška fotografija in fotografija plesalcev, ki jih določajo dela Alexeya Brodovitcha, Cornella Capa, Maria Giacomellija, Helmuta Newtona, Andréa Kertésza in Richarda Avedona. V teoretičnem delu naloge smo preučili dosedanja znanstvena spoznanja snovanja fotografije, kot jih tematizira Geoffrey Batchen, gibanje kot prehoda iz stanja v stanje Henrija Bergsona, stanje gibanja kot vizualizacijo trenutka v sliki ter trenutek in gibanje v umetnosti, kot ga je teoretično raziskoval Ernst H. Gombrich. Hkrati smo preučili ples kot umetnost gibanja človeškega telesa, gibanja kot procesa spreminjanja položaja telesa plesalca in se še posebej posvetili teoretskim izhodiščem filozofa Viléma Flusserja. Na ta način smo prišli do izhodišč za lastno avtorsko fotografijo plesalcev. V drugem, praktičnem delu, od poglavja šest do zaključnega dela naloge, obravnavamo proces nastajanja fotografskega dela in predstavitev problematike pri nastajanju fotografije. Poglobljeno smo proučili, na kakšne načine lahko pristopimo k fotografiranju in nastanku fotografske podobe v gledališču, hkrati pa smo upoštevali tehnične in estetke vidike. Gibanje plesalcev kot prehod iz stanja v stanje smo prikazali v različnih trenutkih, položajih in na različne načine ter pri različnih svetlobnih pogojih. Proučili smo predvidevanje oziroma previzualizacijo, pravi trenutek fotografiranja plesalcev klasičnega baleta, svetlobo in videz slike, ki je med drugim odvisen tudi od svetlostnih tonov. Kako želimo prikazati določen prizor plesalcev, je odvisno tudi od tega, v katerih tonih bomo naredili sliko, ali bodo zajeti vsi toni od črnih, sivih do belih, ali pa bodo zajeti samo sivi toni, zato smo prikazali conski sistem Ansela Adamsa, ki temelji na lestvici sivin. Govorimo o tehničnih aspektih fotografske podobe, kot so različni načini osvetljevanja in stopnjevanja svetlobe. Izpostavimo značilnosti skupinskega portreta ter fotografiranje in osvetljevanje celopostavnega portreta plesalcev. V skladu z nameni in cilji naloge so rezultat dela fotografije, ki so nastale v sodelovanju s solisti in z ansamblom Opere in Baleta SNG Maribor.
Ključne besede: ples, trenutek, gibanje, fotografija, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1014; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

2.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko delo
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2019; Ogledov: 4537; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNIN
Nevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1803; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
MARIJ KOGOJ SKOZI OPERO ČRNE MASKE
Tadeja Molan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodu predstavi primarno družino Marija Kogoja, njegovo odraščanje, prva srečanja z glasbo v domačem kraju ter nadaljnja izobraževanja v Gorici, Ljubljani in kasneje na Dunaju. Pred osrednjim delom naloge je dokaj obširno opredeljena glasbena situacija na Slovenskem v začetku 20. stoletja. Bistveni del se nanaša na dramo Črne maske Leonida Nikolajeviča Andrejeva, na podlagi katere Kogoj napiše svojo mojstrovino, opero Črne maske. Poudarek je na analizi vsebine, uprizoritvah in uporabljenih kompozicijskih sredstvih ter pomenu opere za slovenski glasbeni prostor. Metodološki princip temelji na primarnih in sekundarnih virih. Med primarne sodi branje drame in ogled opere, sekundarni viri so namenjeni obširni analizi in sintezi.
Ključne besede: MARIJ KOGOJ, DRAMA ČRNE MASKE, GOJMIR KREK, NOVI AKORDI, TRENUTEK, EKSPRESIONIZEM, ARNOLD SCHÖNBERG, OPERA ČRNE MASKE, UROŠ LAJOVIC, REVIZIJA PARTITURE, EPK 2012 – MARIBOR.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2766; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (812,26 KB)

Iskanje izvedeno v 2.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici