| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Assessment of cassava supply response in Nigeria using vector error correction model (VECM)
Oluwakemi Adeola Obayelu, Samuel Ebute, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: The response of agricultural commodities to changes in price is an important factor in the success of any reform programme in agricultural sector of Nigeria. The producers of traditional agricultural commodities, such as cassava, face the world market directly. Consequently, the producer price of cassava has become unstable, which is a disincentive for both its production and trade. This study investigated cassava supply response to changes in price. Data collected from FAOSTAT from 1966 to 2010 were analysed using Vector Error Correction Model (VECM) approach. The results of the VECM for the estimation of short run adjustment of the variables toward their long run relationship showed a linear deterministic trend in the data and that Area cultivated and own prices jointly explained 74% and 63% of the variation in the Nigeria cassava output in the short run and long-run respectively. Cassava prices (P<0.001) and land cultivated (P<0.1) had positive influence on cassava supply in the short-run. The short-run price elasticity was 0.38 indicating that price policies were effective in the short-run promotion of cassava production in Nigeria. However, in the long-run elasticity cassava was not responsive to price incentives significantly. This suggests that price policies are not effective in the long-run promotion of cassava production in the country owing to instability in governance and government policies.
Ključne besede: price, co-integration, trend analysis, change in cassava supply
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 200; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (426,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Primerjava denarja in kriptovalut
Anja Kešpret, 2018, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo. O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača. Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Ključne besede: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (934,69 KB)

14.
Uporaba prisilnih sredstev pri policijskem delu na primeru PU Ljubljana in PU Maribor
Peter Dežman Dolničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša vpogled v organizacijo policije, delo policistov in policijska pooblastila. V začetku diplomskega dela je podrobneje opredeljena organizacijska struktura policije. V delu se podrobneje seznanimo z različnimi zakoni, pravilniki in pooblastili, na katere so policisti vezani pri svojem delu. Osrednji del naloge predstavljajo prisilna sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri opravljanju svojih nalog. Tako so v delu podrobneje opisana prisilna sredstva na način: kaj so, kakšne vrste prisilnih sredstev poznamo, kdaj jih lahko policisti uporabijo, proti katerim skupinam jih ne smejo uporabiti, v katerih primerih je obvezna uporaba milejšega prisilnega sredstva itn. V raziskovalnem delu nas je zanimala uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana, uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor in primerjava uporabe telesne sile med tema dvema policijskima upravama. V Zaključku pridemo do ugotovitve, da se uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana zmanjšuje, kot tudi uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor. Primerjava med upravama, ki je bila opravljena na podlagi statističnih podatkov, je pokazala, da so na območju PU Ljubljana v petletnem obdobju večkrat uporabljali telesno silo kot na območju PU Maribor. Skozi diplomsko delo smo tako spoznali, da bo treba uvesti nekaj konkretnih rešitev, kot so: daljše izobraževanje policistov začetnikov, specializirana izobraževanja na področju uporabe telesne sile za sedanje policiste, uvedba tehničnega sredstva - snemalne naprave, ki bi predstavljale stalen nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil itn.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, zakon, pooblastilo, trend
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (698,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici