Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Ključne besede: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 45
Celotno besedilo (959,16 KB)

Opis: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Ključne besede: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: V diplomskem delu smo razvili linearni model za sestavo letnega in zimskega krmnega obroka. Krmni obrok je bil sestavljen za krave molznice na primeru lastne konvencionalne kmetije. Ker vemo, da cene pri prodaji mleka zelo nihajo, je potrebna prilagoditev na optimiranje stroškov. Različni avtorji poudarjajo, da lahko stroški krmnega obroka dosežejo tudi do 65 % vseh skupnih stroškov prireje. Iz tega vidika je torej optimiran krmni obrok izjemnega pomena. Minimizirali smo stroške krmnega obroka in ga naredili ustreznejšega z vidika hranilnih vrednosti. V Microsoft Office Excelu smo razvili program in s pomočjo Reševalnika, ki je eno izmed osnovnih Excelovih orodij, dobili najustreznejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za krmo, ki jo pridelamo doma: travno silažo, seno in pašo, smo izračunali lastno ceno, za vso ostalo krmo in dodatke pa smo uporabili nabavno ceno. Primerjali smo krmni obrok, ki je trenutno pokladan na kmetiji in krmni obrok, ki smo ga s pomočjo linearnega programa sestavili.
Ključne besede: krmni obrok, linearni program, optimizacija, krave molznice
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 2004; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Krmljenje govejih pitancev je zahtevno opravilo. Potrebno je veliko znanja o prehranskih navadah ter o sami konzumacijski sposobnosti pitanca. Ko sestavljamo krmni obrok za pitance, moramo upoštevati normative za vzdrževalne potrebe in dnevni prirast. Za potrebe raziskave smo naredili Weendsko analizo razpoložljivih surovin in izračunali krmni obrok. Optimizirali smo ga s pomočjo linearnega programiranja. V Excelovem okolju smo ustvarili model in s pomočjo reševalnika dobili najcenejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za vsako posamezno krmo, ki jo pridelamo doma, smo izračunali lastno ceno, za živinsko sol, super koncentrat ter mineralno vitaminski dodatek pa smo uporabili nabavno ceno. Nato smo primerjali ceno obroka, ki smo ga krmili do zdaj, s ceno obroka, ki nam ga je ponudil reševalec z optimizacijo. Rezultat tega je, da je po optimizaciji dnevni obrok za pitanca v skupini 500 kilogramov za 0,14 evra dražji od obroka, ki smo ga predhodno polagali, vendar pitanci priraščajo za 200 g na dan več.
Ključne besede: optimizacija, krmni obrok, goveji pitanci
Objavljeno v DKUM: 24.02.2017; Ogledov: 5931; Prenosov: 1083
Celotno besedilo (786,36 KB)

Opis: Za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje, ki to dopušča. Četudi se številni raziskovalci lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, se ugotovitve navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti uporabe tehnologij ali odločitev zanje si pomagamo z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod. Pri računanju krmnih obrokov prehranske strokovnjake pretežno zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko agrarne ekonomiste zanima zlasti stroškovni vidik v razmerju s prihodki. V nalogi z vidika pogojev za pridelavo travniške krme z njiv ugotavljamo njihov vpliv na sestavo in vrednost krmnih obrokov za krave molznice. Razvito je orodje, ki poleg ocenjevanja ekonomskih vplivov omogoča tudi načrtovanje pridelave krme ter ocenjevanje primernosti tehnologij s stroškovnega vidika. Pri tem je uporabljena metoda klasičnega determinističnega linearnega programiranja. V nalogi je pristop testiran na primeru ravninskega kmetijskega gospodarstva, ki je specializirano v prirejo mleka. Dobljeni rezultati kažejo prednosti in slabosti linearnega programiranja. Hkrati je ugotovljeno, da je linearno programiranje lahko primerno orodje za načrtovanje pridelave krme in ocenjevanje tehnologij, a je pri tem kakovost rezultatov in razpoložljivost vhodnih podatkov pomembna omejitev.
Ključne besede: travniška krma z njiv, krmni obrok za krave molznice, ekonomika, simulacijski model, matematično programiranje, linearno programiranje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,80 MB)