SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Določanje težkih kovin z ICP - AES v kalcijevih fosfatih
Tanja Tatjana Medveš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil s pomočjo meritev realnih vzorcev kalcijevih fosfatov in meritev referenčnih materialov oziroma standardov z ICP — AES ugotoviti ali je ta metoda primerna za določanje vsebnosti arzena, kadmija in svinca v vzorcih kalcijevih fosfatov krmne in prehrambene kvalitete ter pregled rezultatov realnih vzorcev glede na veljavno zakonodajo. Ker je proizvajalcev kalcijevih fosfatov v svetu zelo malo, tudi literature o analitiki ni veliko. Najprej sem s pomočjo referenčnega materiala in pripravljenih standardov potrdila, da je metoda, s katero sem določevala vsebnost težkih kovin, primerna za izbrano merilno območje. Nato sem izmerila še vsebnost težkih kovin v realnih vzorcih kalcijevih fosfatov ter njihove vrednosti primerjala z veljavno zakonodajo na področju krme in živil. Vsebnosti arzena, kadmija in svinca so v skladu z zakonodajo v kalcijevih fosfatih krmne kvalitete od 10 mg/kg za arzen in kadmij, do 15 mg/kg za svinec. V kalcijevih fosfatih prehrambene kvalitete pa so te vrednosti nižje, saj znašajo od 1 mg/kg za kadmij, 3 mg/kg za arzen in 4 mg/kg za svinec.
Ključne besede: ICP – AES, kalcijevi fosfati, težke kovine, arzen, kadmij, svinec
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2281; Prenosov: 344
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

3.
POVRŠINSKA MODIFIKACIJA NANOFILTRACIJSKIH MEMBRAN Z ALKOKSISILANI ZA ODSTRANJEVANJE IONOV TEŽKIH KOVIN
Maja Bauman, 2010, doktorska disertacija

Opis: Ioni težkih kovin, kot so Zn2+, Cd2+, Pb2+, Ni2+, Cu2+, Mn2+, Hg2+, Co2+, Al3+, Fe3+, Cr6+,… največkrat končajo v okolju kot posledica izpustov industrijskih odpadnih vod. Povzročajo onesnaženost tal in površinskih voda ter zaradi ekotoksikoloških lastnosti posledično vplivajo na zdravje živih organizmov. Njihovo odstranjevanje z membranskimi tehnologijami s pomočjo ustrezne nanofiltracijske (NF) membrane je sicer učinkovito, vendar učinkovitost NF membran, zlasti tistih, ki so trenutno dostopne na trgu, zaradi lastnosti materiala in procesa iz katerega so izdelane, variira. Površinska modifikacija membran z alkoksisilanskimi prekurzorji po sol-gel postopku v smislu dodatnega površinskega nanosa lahko dodatno stabilizira membrano, predvsem pa izboljša selektivno odstranjevanje specifičnih težkih kovin zaradi steričnih ovir, elektrosteričnih lastnosti in funkcionalnih skupin z afiniteto do ionov težkih kovin nanesenih na površino membrane. V okviru raziskav je bila izvedena osnovna karakterizacija izbrane tanko slojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.). Po sol-gel postopku pripravljeni soli, uporabljeni za nanos na membrano, so vsebovali čiste komponente in mešanice alkoksisilanskih prekurzorjev tetraetoksisilana (TEOS), 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamina (DETA), 3-(merkaptopropil)trimetoksisilana (MPTMS), v molarnih razmerjih voda:prekurzor (r525, r264 in r175) in kombinacije prekurzorjev v razmerjih 1:1; 1:2, 1:4; 2:1 in 4:1, in sicer v alkalnem in kislem pH mediju (~4,5 in ~10), v času od 1 do 14 ur in temperaturah od 25 °C do 50 °C. Lastnosti pripravljenih solov in modificiranih membran so bile ovrednotene z različnimi karakterizacijskimi metodami. Namen osnovnih raziskav je bil preučiti vpliv parametrov priprave in nanosa sol-gela (tip in koncentracija sol-gel prekurzorja, katalizator, molsko razmerje voda:prekurzor, staranje sola, čas priprave sola) na končno mikrostrukturo površinske modifikacije. Karakterizacija sol-gel alkoksidnih materialov in površinskega sloja obdelanih membran je podlaga za podatke o parametrih, ki vplivajo na učinek zadrževanja ionov težkih kovin (Zn2+, Cd2+, Hg2+, Pb2+). Površinsko modificirane membrane z najboljšim sol-gel nanosom so bile testirane v smislu učinkovitosti odstranjevanja ionov težkih kovin in modelnih vod pri različnih filtracijskih pogojih. Iz rezultatov filtracije je razvidno, da je karakterizacija nemodificirane, komercialno dostopne tankoplastne kompozitne nanofiltracijske membrane kot njeno pomanjkljivost pokazala nestabilno strukturo in nihajoče rezultate v zadrževanju ionov in molekul različnih velikosti in mas. Z izbranimi alkosisilanskimi prekurzorji (TEOS, DETA in MPTMS) je iz sol-gela z optimizacijo pogojev sinteze in sestave sola moč formirati funkcionalne delce z afiniteto do membrane in ionov težkih kovin ter iz njih tvoriti funkcionalen in obstojen monoplastni nanos na izbrano membrano. Rezultati kažejo, da je površinska modifikacija NF membran lahko učinkovita v smislu selektivnega zadrževanja ionov težkih kovin, predvsem zadrževanje Hg2+ in Pb2+ ionov se izboljša z uporabo kombinacije prekurzorjev TEOS:MPTMS in TEOS:DETA v razmerju 1:1 in temperaturi 50 °C, ter TEOS-a z r525 pri sobni temperaturi. Z eksperimenti filtracije na pilotni filtracijski napravi je bilo dokazano, da je z modifikacijo membrane v smislu nanosa dodatne funkcionalne plasti, formirane iz delcev izbranih alkosisilanskih prekurzorjev po metodi sol-gel možno bistveno (za več kot 100% za Hg2+ in za do 10% za Pb2+) izboljšati selektivnost in stabilnost strukture izbrane nanofiltracijske membrane. Obsežno eksperimentalno delo, katerega rezultati so spremljani in dokazani s premišljeno izbranimi analiznimi metodami (SEM/TEM/EDXS mikroskopija; ATR-FTIR spektroskopija, meritve zeta potenciala koloidov; atomska absorpcijska spektroskopija), dajejo veliko možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave. Modifikacije površin TFC membran predstavljajo izvirni doprinos k novi razvojni perspektivi na področju
Ključne besede: tankoplastne kompozitne membrane, nanofiltracija, površinska modifikacija, alkoksisilani, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, 3-(merkaptopropil)trimetoksisilan, ioni težkih kovin, cink, kadmij, živo srebro, svinec
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 2540; Prenosov: 304
.pdf Polno besedilo (8,38 MB)

4.
Times New Roman CE;Arial CE;-1418 VALIDACIJA IN MERILNA NEGOTOVOST PRI DOLOČANJU SVINCA IN KADMIJA V ZEMLJI Z METODO ICP-MS
Lorna Flajšman, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost tal močno ogroža naravno vegetacijo. Zemlja sprejema težke kovine iz različnih virov, te pa v njej ostanejo več tisoč let. Kovini kot sta kadmij in svinec lahko zelo škodljivo vplivata na zdravje ljudi in živali, če se vključita v prehrambeno verigo. Diplomsko delo vsebuje opis postopka določanja kadmija in svinca v zemlji z metodo ICP-MS. Kadmij in svinec smo določali po standardnih metodah SIST EN ISO 17294-2: 2005 (kakovost vode — Uporaba induktivno sklopljene plazme z masno selektivnim detektorjem (ICP-MS)). Izvedli smo validacijo analizne metode, v kateri smo preverili validacijske parametre: natančnost, točnost, delovno območje, linearno območje, mejo zaznave, mejo določljivosti, vpliv matrice in izkoristek. Za ovrednotenje smo uporabili statistične teste. Merilno negotovost smo ocenili s pomočjo podatkov iz validacije.
Ključne besede: Induktivno sklopljena plazma z masno spektrometrijo ICP-MS, svinec, kadmij, zemlja, validacija, merilna negotovost.
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 2339; Prenosov: 667
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

5.
UČINKOVITOST KEMIJSKO MODIFICIRANIH NF MEMBRAN PRI ZADRŽEVANJU IONOV TEŽKIH KOVIN
Kristina Pečovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Polimerne membrane se pogosto pojavljajo v različnih separacijskih procesih, kot npr. pri nanofiltraciji. Tankoplastne nanofiltracijske membrane (TFC NF) imajo sposobnost zadrževanja večvalentnih kationov, med njimi tudi ionov težkih kovin, vendar je njihova slabost ta, da se zaradi pojava koncentracijske polarizacije in mašenja (fouling) občutno zmanjša pretok skozi membrano. Namen modifikacije površine membrane je izboljšati njihovo selektivnost, ohraniti in povečati pretok skozi membrano (fluks), ohraniti stabilno strukturo, minimizirati nagnjenost k mašenju in s tem ugodno vplivati na separacijske lastnosti membran. V okviru raziskav za diplomsko delo je bila izvedena modifikacija komercialno dostopne tankoslojne kompozitne NF membrane (NF2, Sepro Inc.) ter njena karakterizacija pred in po modifikaciji. Modifikacijo smo izvedli v kislem in bazičnem mediju (s pomočjo citronske kisline in natrijevega hidroksida). Namen raziskav je bil primerjati učinek zadrževanja ionov težkih kovin (cink, kadmij, svinec) v kombinaciji z različnima anionoma (- NO3- oz. Cl-) pri filtraciji skozi modificirano in nemodificirano NF2 membrano. Filtracija je bil izvedena pri različnih delovnih pogojih (pH 4; in tlaku 5; 20 in 44 bar). Na osnovi rezultatov filtracije, kot tudi iz analiz lastnosti (selektivnost, hidrofilnost, navidezna velikost por-NMWCO) osnovne in modificirane TFC NF2 membrane je razvidno, da lahko s preprosto kemijsko modifikacijo vplivamo na lastnosti membran v smislu površinskih karakteristik in morfološke strukture samega kompozita ter izboljšamo zadrževanje ionov težkih kovin, npr. pri delovnem tlaku 20 bar Pb2+ za 19% oz. 9% (iz raztopine PbNO3- oz. PbCl2), Cd2+ za 17% oz. 8% (iz raztopine CdNO3- oz. CdCl2) ter za Zn2+ za 4% oz. 8% (iz raztopine ZnNO3- oz. ZnCl2) glede na enako NF2 nemodificirano membrano.
Ključne besede: Nanofiltracija, tankoplastne kompozitne membrane, površinska modifikacija, ioni težkih kovin, cink, kadmij, svinec
Objavljeno: 29.06.2012; Ogledov: 1228; Prenosov: 183
.pdf Polno besedilo (3,35 MB)

6.
Določanje izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov, muljev in žlinder z ICP-OES
Zvone Gregorič, 2012, diplomsko delo

Opis: Odpadke moramo kategorizirati, preden jih odložimo na odlagališče. Na podlagi analize odpadka in iz nje izdelane ocene odpadka ugotovimo kam je možno odpadek odložiti. Odložimo jih lahko na odlagališča za inertne odpadke, odlagališča za nenevarne odpadke ali odlagališča za nevarne odpadke. Cilj diplomske naloge je določanje izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov in žlinder z optično emisijsko spektroskopijo in induktivno sklopljeno plazmo, Izbrane kovine smo analizirali v odpadkih podjetja Acronija d.o.o.. Analizirali smo žlindre (črno in belo), prah z elektroobločne peči in škaje. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Cilj diplomske naloge je tudi izdelava navodila za delo, validacijskega poročila in poročila o merilni negotovosti. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov in žlinder z optično emisijsko spektroskopijo in induktivno sklopljeno plazmo natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih in s tem za ustrezno karakterizacijo odpadkov.
Ključne besede: Induktivno sklopljena plazma ICP-OES, krom, baker, nikelj, svinec, cink, validacija, merilna negotovost, navodilo, poročilo.
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1270; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

7.
DOLOČEVANJE KADMIJA IN SVINCA V ZEMLJI Z ELEKTROTERMIČNO ATOMSKO ABSORPCIJSKO SPEKTROMETRIJO
Urban Senica, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validacija analizne metode za določanje vsebnosti kadmija in svinca v zemlji z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Kadmij in svinec smo določali po standardni metodi ISO 11047:1998 (Kakovost tal - Določevanje kadmija, kroma, kobalta, bakra, svinca, mangana, niklja in cinka - Metoda plamenske in elektrotermične atomske absorpcijske spektrometrije). Izvedena je bila validacija anlizne metode, pri kateri smo določili in preverili območje določanja, premosorazmernost signala in koncentracije v območju določanja, natančnost in točnost določitev ter časovno stabilnost preskusnih vzorcev. Ocenili smo merilno negotovost.
Ključne besede: kadmij, svinec, ETAAS, elektrotermična atomska absorpcijska spektrometrija, validacija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 241
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

8.
Študija adsorpcije ionov svinca in kadmija na biooglje pridobljeno s hidrotermično karbonizacijo biomase
Luka Dobnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost okolja s težkimi kovinami in reševanje te problematike na učinkovit in hkrati stroškovno sprejemljiv način postaja v današnjem času velik izziv za družbo in njene znanstvenike. Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijo ionov svinca in kadmija na biooglju, pridelanemu iz celuloze in olivnih tropin. Teoretska in praktična znanja v zvezi s to tematiko so črpana tudi iz v zadnjem času objavljenih znanstvenih člankih, ki so nastali zaradi vse večjega problema onesnaževanja okolja in iskanju rešitve problema s preučevanjem adsorpcijskih sposobnosti biooglja narejenega iz odpadkov ali odpadkov brez konverzije, dobre adsorpcijske sposobnosti je pokazal naprimer materiala pridobljenega iz recimo riževih lupin. Cilj diplomske naloge je s pomočjo kemijskih analiz določiti adsorpcijske sposobnosti materialov pridobljenih iz celuloze in olivinih tropin v sub-kritični vodi. V ta namen je bilo potrebno v laboratoriju pripraviti majhne količine hidro termično karboniziranega materiala iz celuloze in olivnih tropin. Analizirani so bili vzorci adsorpcij kadmija in svinca pri različnih koncentracijah in različnih pH vrednostih ter različnih časovnih intervalih raztopin. Analize smo izvedli z atomsko absorbcijsko spektroskopijo. Kot adsorbent smo uporabili biooglja pridobljena iz celuloze in olivnih tropin, rezultate analiz smo primerjani z rezultati pridobljenimi z uporabo aktivnega oglja pri enakih pogojih. Dokazali smo, da imata oba biooglja pripravljeno v laboratoriju (iz olivnih tropin in celuloze) adsorpcijske sposobnosti. Opazili smo tudi, da biooglje približno trikrat hitreje adsorbira svinčeve ione kot kadmijeve in da proces adsorpcije sledi pseudo drugemu redu reakcije. Primerjali smo maksimalne adsorbirane količine komercialnemu adsorbentu in dobili zanimive rezultate.
Ključne besede: adsorpcija, hidro termična karbonizacija, svinec, kadmij, težke kovine, bioglje, oljčne tropine, celuloza
Objavljeno: 02.06.2014; Ogledov: 712; Prenosov: 125
.pdf Polno besedilo (2,05 MB)

9.
Odstranjevanje ionov težkih kovin iz vodnih raztopin s pomočjo sintetiziranih amino sol-gel nanodelcev
Sara Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Površinsko funkcionalizirani nanodelci silicijevega dioksida (SiO2) so v zadnjem času predmet številnih raziskav, ki obravnavajo odstranjevanje ionov težkih kovin iz različnih vodnih medijev. Nanodelci SiO2 se izkazujejo kot primerni zaradi svoje inertnosti, biokompatibilnosti, specifične površine in poroznosti, možnosti obdelave (funkcionaliziranja) površine ter enostavne in cenovno ugodne priprave. V diplomskem delu smo za pripravo amino-funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev (SiO2@NH2) uporabili Stöber-jevo metodo, ki vključuje reakciji hidrolize in kondenzacije alkoksidnih prekurzorjev, kot sta tetraetoksisilan (TEOS) in 3-(trimetoksisililpropil) dietilentriamin (DETA), v alkoholnem mediju ob prisotnosti amoniaka kot katalizatorja. Na funkcionalnost pripravljenih SiO2 nanodelcev so vplivali sintezni pogoji (temperatura, čas, molsko razmerje voda:prekurzor, molsko razmerje med prekurzorji) in izbor prekurzorja, ki s svojimi amino (-NH2) funkcionalnimi skupinami omogoča vezavo in odstranjevanje ionov težkih kovin. Pripravljeni SiO2 in amino-funkcionalizirani SiO2 nanodelci (SiO2@NH2) so bili karakterizirani z uporabo različnih tehnik, kot so FT-IR spektroskopija, specifična površina (BET), presevna elektronska mikroskopija (TEM) in meritve zeta potenciala. S sintetiziranimi nanodelci smo proučevali učinkovitost vezave in odstranjevanja (adsorpcija) ionov težkih kovin, svinca (Pb2+) in kroma (Cr3+), iz modelnih raztopin soli. Učinkovitost odstranjevanja ionov težkih kovin je temeljila na osnovi meritev atomske absorpcijske spektroskopije (AAS). Rezultati so pokazali višjo tendenco vezave sintetiziranih SiO2 nanodelcev do Cr3+ ionov (~60%), v primerjavi z vezavo Pb2+ ionov (~33%), medtem ko je bila tendenca funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev do obeh kovin približno enaka (~50%).
Ključne besede: sol-gel nanodelci, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, učinek adsorpcije, ioni težkih kovin, modelna raztopina soli, cink, svinec
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 492; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (2,90 MB)

10.
Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrije
Natalija Gorjanc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Ključne besede: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 355; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (9,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici