| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POMANJKLJIVOSTI PRI REŠEVANJU TRGOVINSKIH SPOROV V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE - WTO
Lorena Lorenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: Z nastankom WTO organizacije je predstavljen tudi nov sistem reševanja sporov med članicami organizacije. To je ena izmed edinstvenih prednosti organizacije v primerjavi z ostalimi mednarodnimi organizacijami. Kljub številnim prednostim, ki jih sistem reševanja sporov v WTO prinaša, pa v praksi številne pomanjkljivosti opozarjajo na nujnost tako institucionalnih, kot tudi procesnih sprememb. Dejstvo je, da je sistem prinesel številne izboljšave pred GATT sistemom za reševanje sporov, pa vendar lahko še vedno izpostavimo številne pomanjkljivosti, ki so najbolj vidne v konkretni obravnavi sporov. Eden od zelo pomanjkljivih primerov reševanja sporov pri WTO je tudi spor med Boeingom ter Airbusom, ki bo najverjetneje v zgodovini organizacije zabeležen kot eden najtežavnejših in najdolgotrajnejših sporov nasploh. Pomanjkljivosti najdemo v vseh fazah, ki jih je spor na obeh straneh do danes prestal. Izpostavljamo predvsem časovne zamude v celotnem procesu, slabosti v panelnem postopku ter neučinkovitost konzultacij po trenutni opredelitvi DSU.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, Boeing, Airbus, Reševanje trgovinskih sporov, pomanjkljivosti postopka za reševanje sporov, mehanizem za reševanje sporov, panelni postopek, konzultacije, Dogovor o pravilih in postopkih reševanja sporov (DSU),
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 1789; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (757,62 KB)

2.
VARSTVO OKOLJA V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Mihael Centrih, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanje, ali Svetovna trgovinska organizacija (STO) poleg svojih primarnih nalog omogoča tudi varstvo okolja. STO je namenjena liberalizaciji svetovne trgovine, zaradi česar so v vsem tem dolgem času obstoja bili sprejeti številni sporazumi in drugi akti. Nobeden od njih ni bil namensko sprejet zaradi varstva okolja, vendar določeni vsebujejo t.i. zelene klavzule. Najpomembnejšo zeleno določbo, kadar pride do konflikta med varstvom okolja in prosto trgovino, vsebuje Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1947, ki je predhodnik današnje STO. XX. člen tega sporazuma vsebuje splošne izjeme, ki jih je mogoče uporabiti, kadar želi članica STO opravičiti ukrep, ki je neskladen s pravnim redom STO. Opazimo lahko, da z leti varstvo okolja postaja vedno pomembnejše in temu trendu sledi tudi STO. Pogajanja na tem področju so vedno intenzivnejša, poleg tega pa se poskuša pospešiti liberalizacijo okoljskih storitev in blaga. Tudi reševanje okoljskih sporov danes vedno bolj poteka v luči varstva okolja, ki je postalo pomembnejše kot svetovna trgovina brez omejitev.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, varstvo okolja, člen XX GATT, okoljski spori, TBT Sporazum, zelene klavzule.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 1920; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (514,96 KB)

3.
Organizacijska struktura Svetovne trgovinske organizacije
Jasmina Vuk, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organization) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi. Organizacija je naslednica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, znanega po kratici GATT (General Agreement on Tariffs and Trade). Zadnji, osmi krog pogajanj v okviru GATT, imenovan Urugvajski krog pogajanj, je formalno pripeljal do ustanovitve WTO (1. januarja 1995). Slovenija je postala članica WTO 30. julija 1995. Cilj oziroma namen te organizacije je odstranjevanje ovir v mednarodni trgovini, prizadeva si torej za liberalizacijo svetovne trgovine. Deluje s širšim namenom zmanjšati ali odpraviti mednarodne trgovinske omejitve. WTO je prevzela principe in sporazume GATT ter skrbela za njihovo uvedbo in širitev. V nasprotju z GATT — om ima WTO trdno ustanovno strukturo. Organi WTO si sledijo po hierarhiji: Ministrska konferenca kot najvišji organ, sledi ji Generalni svet, pod njegovim nadzorom delujejo razni Sveti. Pod okriljem Svetov delujejo posamezni Odbori oziroma Komiteji, za reševanje konkretnih problemov pa so ustanovljene Delovne skupine. Vse naštete organe podpira Sekretariat. WTO nadzira veliko število sporazumov, ki določajo pravila trgovanja med njenimi državami članicami. WTO spodbuja ekonomsko globalizacijo in svobodno trgovino. V Svetovni trgovinski organizaciji deluje sistem za reševanje sporov, ki je eden največjih dosežkov Urugvajskega kroga pogajanj. Leta 2001 so države članice WTO sprožile nov krog pogajanj namenjen večji liberalizaciji svetovne trgovine (Doha razvojna agenda—DDA) . Po večkratnih prekinitvah pogajanj prizadevanja za njihov ponovni zagon in uspešni zaključek še vedno potekajo. Po optimističnih napovedih bi naj bila zaključena do konca leta 2010. WTO sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Svetovno banko in z drugimi institucijami. Danes je v WTO vključenih 153 držav članic, 30 držav pa ima status opazovalk.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, liberalizacija svetovne trgovine, organi WTO, ekonomska globalizacija, reševanje sporov, DDA
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2541; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (843,30 KB)

4.
NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU
Maja Štern, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini. Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem. Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo. Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Ključne besede: Urugvajski krog pogajanj, Doha  razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1749; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (399,82 KB)

5.
EVROPSKA UNIJA IN SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA
Monika Špec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vsebino diplomskega seminarja sem predstavila s teoretičnega vidika. Predstavila sem Evropsko unijo in Svetovno trgovinsko organizacijo ter njuno politično in gospodarsko sodelovanje. Države po eni strani sklepajo močna zavezništva in po drugi strani med sabo tekmujejo in kažejo svojo premoč nad drugo. Kot rešitev za to je nastala Svetovna trgovinska organizacija, ki ureja pravila trgovanja med državami članicami. Te so dolžne spoštovati podpisana in sprejeta pravila. Vendar se žal v praksi pogosto dogaja, da države kršijo sporazume in škodujejo druga drugi. Zaradi tega je obstoj mehanizma za reševanje sporov znotraj STO nujen. Slednji deluje v okviru STO in pomaga reševati spore med članicami, ko le-te sporov ne morejo rešiti na miren, sporazumen način. Mehanizem je v dosedanji praksi deloval zelo dobro, vsekakor pa precej bolje kot njegovi predhodniki v okviru GATT. Vendar ima le-ta kljub vsem svojim izboljšavam pomanjkljivosti, ki bi se morale odpraviti. To je mehanizem, ki temelji na soglasnih odločitvah vseh držav članic STO. Vse imajo pravico aktivnega sodelovanja in posegajo vanj. To možnost države izkoristijo s tem, da dodajajo predloge, mnenja in komentarje. Vsakdanja praksa je, da imajo bogatejše in ekonomsko močnejše države na večini področij velik vpliv. Pogosto njihova dejanja posegajo v obnašanje vseh držav. Pri tem STO ni nobena izjema. V seminarju sem predstavila predvsem vpliv in vlogo, ki jo ima v mehanizmu za reševanje sporov EU. Vpliv in vloga EU v Svetovni trgovinski organizaciji sta vsekakor velika. Sočasno s tem je precej velik tudi njen vpliv v STO in mehanizmu za reševanje sporov. Svojo moč v trgovanju izkorišča s tem, da prisili svoje tekmece v spoštovanje svojih pravil, vendar vse še vedno bolj ali manj v okvirjih, ki so sprejemljivi za nasprotno stran. Na podoben način izraža svoj vpliv v STO. EU aktivno sodeluje v sporih od samega obstoja mehanizma. Mehanizem zelo dobro pozna. Iz lastnih izkušenj ve, kje so šibke točke in kako bi bilo možno le-te odpraviti ter s tem mehanizmom še izboljšati. Samo izboljšanje mehanizma pa ni glavni razlog, zakaj je EU posegla s svojimi predlogi v delovanje slednjega. Glavni razlog je verjetno v tem, da si od sprememb obeta največ koristi ravno ona in seveda države pod njenim okriljem.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, mehanizem za reševanje trgovinskih sporov, Evropska unija, GATT, Urugvajski krog pogajanj, politika.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1842; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (374,24 KB)

6.
KROG MULTILATERALNIH TRGOVINSKIH POGAJANJ SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE "DOHA RAZVOJNA AGENDA" - CILJI IN IZZIVI
Vesna Žmavc, 2010, diplomsko delo

Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1810; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (819,12 KB)

7.
VZPON REGIONALIZMA V MEDNARODNEM TRGOVINSKEM SISTEMU
Tina Veronik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic. Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Ključne besede: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 1272; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (393,16 KB)

8.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, diplomsko delo

Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1304; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (786,98 KB)

9.
NAČELA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Sanja Ocvirk, 2011, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacije je največja svetovna organizacija na področju trgovine. Njen sedež je v Ženevi, ustanovljena pa je bila 1. januarja 1995, kot naslednica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (General Agreement on Tarrifs and Trade) iz leta 1947 in kot rezultat zadnjega, osmega kroga pogajanj - Urugvajskega kroga pogajanj. Cilj STO je predvsem liberalizacija trgovine. STO to počne s sprejemanjem sporazumov, nadzorovanjem trgovinskih politik države članic ter reševanjem morebitnih sporov. V tej diplomski nalogi sem se natančneje dotaknila načel STO. Načela so namreč neizogiben sestavni del vsake organizacije, mednarodne ali domače, ter pravnih sistemov. Načela so vodilo, kako oziroma v skladu s čim naj neka organizacija deluje, česa naj se drži in k čemu naj strmi. V tem pogledu tudi STO ni izjema, saj načela predstavljajo izhodišče za delovanje STO. Ta načela so načelo nediskriminacije oziroma njegovi dve pojavni obliki, in sicer načelo največjih ugodnosti in načelo nacionalnega tretmaja, načelo dobre vere, načelo pravičnega postopka, načelo posebne obravnave, načelo sorazmernosti, načelo vzajemnosti, načelo preglednosti, načelo predvidljivosti, prizadevanje za postopno liberalizacijo trgovine in prizadevanje za svobodno konkurenco. Vsako od teh načel je podrobno obravnavano z vidika njegovega pomena na sistem STO.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, Splošni sporazum o carinah in trgovini, Načelo največjih ugodnosti, Načelo nacionalnega tretmaja, Načelo predvidljivosti, Načelo preglednosti, Načelo posebne obravnave, Načelo pravičnega postopka.
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 2545; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (535,32 KB)

10.
PROTIDUMPINŠKI UKREPI V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Gregor Resnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjam z pravno ureditvijo protidumpinških ukrepov, kot izhaja iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. V uvodnem poglavju je kratka predstavitev pojmovanja dumpinga iz vidikov mednarodnih sporazumov na tem področju in iz strogo ekonomskega vidika. Definicija dumpinga je seveda osnova za ugotovitev ali gre v posamičnem primeru za dumping in kako ta učinkuje na stanje na trgu. Vprašanje učinka dumpinga je osnova za pravno regulacijo tega tržnega fenomena in temelj za vse predpise na tem področju. Zaradi širokega obsega situacij, ki jih obsega pojem dumpinga, se mi zdelo pomembno, da se že na začetku tega dela lotim vprašanja meje med protidumpinškimi ukrepi in protekcionizmom. Prej omenjeno vprašanje se pojavlja v vseh praktičnih primerih, ki so predstavljeni v tej nalogi in je ključno za reševanje sporov, ki izhajajo iz protidumpinških postopkov. Zaradi boljšega razumevanja ureditve protidumpinških ukrepov, sem se v drugem poglavju na kratko predstavil nastanek Svetovne trgovinske organizacije in njene temeljne sporazume na tem področju. To predstavlja osnovo za analizo protidumpinške zakonodaje Združenih Držav Amerike in Evropske Unije, ki so predstavljeni v tretjem in četrtem poglavju tega dela. Podrobneje so predstavljeni postopki za uvedbo protidumpinških carin, kakor jih določajo zakonodaje Evropske Unije in Združenih Držav Amerike, posebno pozornost posvečam načinom za izračun teh carin, ki so velikokrat jedro sporov z državami uvoznicami. Za praktičen prikaz primerov iz prakse sem izbral primere, ki jih je obravnaval Organ za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, saj ti primeri nazorno pokažejo, na kakšen način si določila mednarodnih sporazumov razlagajo državni organi. Tukaj se izkaže, da je ravno meja med dumpingom in protekcionizmom izjemno tanka, kljub temu se zdi, da države ne obravnavajo interesov vpletenih strank z dovolj pozornosti, zaradi tega državni organi pogosto enostransko odločajo v korist domačih subjektov (pritožnikov). Takšna obravnava morda koristi domači industriji na kratki rok medtem, ko ima na dolgi rok škodo predvsem ta domača industrija. Ravno zaradi tega je tako pomembno delo Organa za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, ki je neke vrste varuh mednarodnih sporazumov.
Ključne besede: Dumping, Svetovna trgovinska organizacija, Organ za reševanje sporov, protidumpinške carine, protekcionizem, domači trg, tuji trg, Evropska Unija, Združene Države Amerike
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1177; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (322,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici