1. Vloga svetovne banke pri sanaciji sodobnih krizAnej Šarlah, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti.
V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje. Ključne besede: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,93 MB) |
2. MEDNARODNA TRGOVINA TURČIJE, KITAJSKE IN POLJSKE Z EVROPSKO UNIJOTomaž Hriberšek, 2012, diplomsko delo Opis: Danes se večina gospodarstev sveta nahaja v najtežji situaciji po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. EU se je zagotovo znašla v najtežji situaciji odkar obstaja in zelo pogosto se porajajo vprašanja, kako naprej. Ali bo ostala v tej obliki, kot je danes ali se bo morala preoblikovati?
EU kot največji svetovni uvoznik seveda vpliva na ves svet. Gospodarstva katerih razcvet je slonel na močnem izvozu na trg EU so se sedaj znašle pred velikim izzivom. Vse tri države, ki sem jih analiziral, izvozijo večino svojih izdelkov in storitev prav na velik trg EU. V tem pogledu je v najtežji situaciji Poljska, ki na trg EU izvozi okoli 80 % vsega svojega izvoza, sledi ji Turčija z okoli 50 % in nazadnje Kitajska z okoli 18 %.
Vse tri države so se v zadnjih desetih letih zelo preoblikovale. Turčija postaja vedno bolj pomemben gospodarski faktor na področju Evrope oziroma bližnjega vzhoda.
Kitajska postaja velesila na vseh področjih, struktura njenega gospodarstva se bistveno spreminja, pogoji na katerih je skozi leta gradila visoko gospodarsko rast počasi izginjajo. Zelo zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Poljska, ki je prišla in socialističnega bloka postaja vse uspešnejša na gospodarskem področju. Do sedaj se je uspešno upirala gospodarski krizi. Njen BDP se ni skrčil niti v letu 2009, ko je gospodarska kriza v EU prišla najbolj do izraza.
Zagotovo se morajo vse tri države za svoj uspeh do neke mere zahvaliti mednarodnemu trgovanju. Vse tri države so izredno zanimive in specifične, zaradi te svoje drugačnosti menim, da lahko svetu veliko ponudijo.
Nemogoče je napovedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje in kako dobro bodo posamezne države uspele izkoristiti svoje priložnosti in zmanjšati slabosti. Ključne besede: Evropska Unija, Turčija, Kitajska, Poljska, izvoz, uvoz, BDP, inflacija, FDI, Svetovna banka, gospodarska rast Objavljeno v DKUM: 20.12.2012; Ogledov: 2090; Prenosov: 134
Celotno besedilo (380,26 KB) |
3. Finančni instrumenti in spodbude EU : diplomsko deloGabrijela Konrad, 2006, diplomsko delo Ključne besede: finančni instrumenti, financiranje, finančne ustanove, mednarodne banke, Svetovna banka, IMF, Evropska unija, institucije, aktivnosti, struktura, ekonomske strukture, investicijski skladi, finančna politika, perspektive, razvojni projekti, usklajevanje, regionalna politika, dežele, ekonomska pomoč, država, regionalna ekonomika, oblikovanje, regionalni razvoj, finančna sredstva, skladi, fond, državna intervencija, Slovenija, članstvo, odločanje, mednarodno finančno sodelovanje, programi, investici Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2270; Prenosov: 150
Celotno besedilo (530,75 KB) |
4. Vzroki nezadovoljstva z globalizacijo : diplomsko deloUroš Bućan, 2008, diplomsko delo Ključne besede: globalizacija, definicija, zgodovinski pregledi, dejavnost, razlike, ekonomsko ravnotežje, družba, znanje, svetovna trgovina, neoliberalizem, suverenost, enakopravnost, država, izdatki, svetovno gospodarstvo, socialna varnost, dohodek, mednarodne ustanove, IMF, razdelitev dohodka, Svetovna banka, brezposelnost, WTO, konkurenčnost, učinkovitost, svet, davki, institucionalizem, davčni sistemi, družbene strukture, družbena slojevitost, ekonomska zgodovina Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 162
Celotno besedilo (374,48 KB) |
5. Mednarodno sistemsko trženje podjetij in ponudbeni postopki mednarodnih razvojnih bank pri financiranju ekoloških projektov : diplomsko deloBranka Lapornik, 2008, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno trženje, medorganizacijsko trženje, internacionalizacija, medorganizacijski sistemi, sistemi, kupci, finančne ustanove, finančni instrumenti, financiranje, projekti, ekonomska pomoč, mednarodne finance, Svetovna banka, operativni plani, strategija trženja, oblikovanje, industrijska organizacija, izdelki, ponudba, strateški management, mednarodno poslovanje, trg, mednarodni trg, delovanje, segmentacija, modeli, politika okolja, ekologija, Slovenija, Srbija, mednarodno podjetje, pospeševanj Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1743; Prenosov: 71
Celotno besedilo (484,56 KB) |
6. VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMUAna Jenko, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance. Ključne besede: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum. Objavljeno v DKUM: 17.01.2012; Ogledov: 2164; Prenosov: 182
Celotno besedilo (722,82 KB) |
7. VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZEMojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize. Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 3898; Prenosov: 0 |
8. FINANCIRANJE BANKEJure Viderman, 2009, diplomsko delo Opis: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo.
Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov.
Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva.
Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Ključne besede: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza. Objavljeno v DKUM: 23.02.2010; Ogledov: 3077; Prenosov: 364
Celotno besedilo (552,92 KB) |
9. Mednarodni denarni sklad in oblike pomoči njegovim članicam : diplomsko deloJanja Celan, 2006, diplomsko delo Ključne besede: IMF, članstvo, finančni instrumenti, država, fiskalna politika, ekonomska politika, finančne ustanove, povezanost, Svetovna banka, WTO, OZN, ekonomska pomoč, denarni tokovi, finančno odločanje, svet, krize, finančna analiza, prestrukturiranje, finančni trg Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2806; Prenosov: 369
Celotno besedilo (366,40 KB) |
10. Zunanjetrgovinska liberalizacija in gospodarska rast : diplomsko deloDean Horvat, 2005, diplomsko delo Ključne besede: liberalizacija, globalizacija, trgovinska politika, zunanja trgovina, mednarodne finančne ustanove, Svetovna banka, IMF, WTO, carinsko poslovanje, svetovna trgovina, mednarodni finančni odnosi, mednarodne pogodbe, mednarodni sporazumi, gospodarska rast, zunanjetrgovinsko poslovanje, izvoz, mednarodne organizacije, mednarodne ustanove Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 3264; Prenosov: 347
Celotno besedilo (861,63 KB) |