| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZREDNI UČITELJ IN ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Natalija Grilč, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga z naslovom Razredni učitelj in šolska svetovalna služba s teoretičnega vidika obravnava vlogo razrednih učiteljev, vlogo šolske svetovalne službe v šoli in njuno medsebojno sodelovanje. Teoretični del diplomskega dela tako zajema temeljne pojme in spoznanja izobraževalnega procesa, poučevanja, učitelja, svetovalne službe ter sodelovanje učitelja in svetovalne službe. Namen empiričnega dela v diplomski seminarski nalogi je bil raziskati obstoječe sodelovanje med razrednimi učitelji in šolsko svetovalno službo, stališče razrednih učiteljev do šolske svetovalne službe ter pričakovanja razrednih učiteljev do šolske svetovalne službe. Rezultati empirične raziskave kažejo, da sodelovanje med razrednimi učitelji in šolsko svetovalno službo sicer ni pogosto, so pa učitelji v večini z njim zadovoljni. Bolj pozitivno stališče do šolske svetovalne službe imajo učitelji primestnih šol, prve triade in tisti z manj let delovne dobe.
Ključne besede: učitelj, učitelj v sodobnem pedagoškem procesu, svetovalno delo, svetovalna služba, svetovalno delo v šoli
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2844; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (795,77 KB)

2.
Metode in tehnike supervizije svetovalnih delavcev v Pomurju in Mariboru
Sonja Šavel, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.
Ključne besede: Ključne besede: supervizija, svetovalno delo, Pomurje, Maribor, metode in tehnike, modeli supervizije, vloga svetovalnega delavca.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2595; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)

3.
TIMSKO DELO ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV S POUDARKOM NA VZPOSTAVLJANJU STIKA IN SODELOVALNEGA ODNOSA Z UČITELJI
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavec se s svojim posebnim strokovnim znanjem preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanj vzgojno—izobraževalnega dela v šoli, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Eno najpomembnejših sodelovanj je timsko delo z učitelji, kajti učitelji so eden od ključnih povezovalnih elementov med šolskimi svetovalnimi delavci in učenci. Glavni raziskovalni namen pričujoče diplomske naloge je bil poudariti in osvetliti pomen sodelovanja, povezovanja in timskega dela med šolskimi svetovalnimi delavci, učenci, vodstvom šole, drugimi strokovnimi delavci znotraj in zunaj institucije, predvsem pa učitelji. Pomembno je izhajati iz dejstva, da so vsi strokovnjaki, ki vsak iz svojega vidika poznajo učenca, ključni element za njegov uspeh. Izvedli smo raziskavo o sodelovanju med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji, ki je temeljila na vprašalniku, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo učitelji in šolski svetovalni delavci z medsebojnim timskim delom, kako se delo v timu razdeli med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci, kje se pojavljajo problemi timskega sodelovanja, kažejo pomanjkljivosti oziroma prednosti timskega dela in v kolikšni meri so pripravljeni timsko delovati. Kot vsebinsko omejitev je nedvomno potrebno navesti dejstev, da je timsko delo šolskega svetovalnega delavca zelo obširna tema. V smislu metodološke omejitve pa je potrebno omeniti, da je bil vzorec premajhen, neeksperimentalen in zato rezultatov ne moremo posploševati, saj vzorec ne odraža vseh značilnosti populacije. Iz raziskave je bilo razvidno, da so menja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev precej enotna, saj si oboji želijo medsebojnega timskega sodelovanja pri reševanju težav z učenci, kakor tudi osebnih testov. Prednost vidijo predvsem v hitrejši in kakovostnejši rešitvi problema, izmenjavi mnenj ter boljših delovnih odnosih.
Ključne besede: tim, timsko delo, šolsko svetovalno delo, šolski svetovalni delavec, sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev z učitelji
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3024; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA V VRTCU
Laura Kreslin, 2013, diplomsko delo

Opis: Vzgoja otrok vsebuje številne mejnike, dileme, stiske in tudi razvojne težave, ki jih je po mnenju strokovnjakov najbolje reševati v otrokovem najzgodnejšem obdobju. Tako je v diplomskem delu predstavljena šolska svetovalna služba v vrtcu, ki se je v zadnjem času strokovno razvila in napredovala, po kurikularni prenovi vrtcev pa se je tudi vse bolj uveljavila. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi literature predstavili vlogo svetovalne službe v vrtcu, njene naloge, cilje in posebnosti razvojnega svetovanja. Sledi predstavitev sodelovalnega dela v sodelovanju z vzgojitelji, vodstvom šole, starši in zunanjimi institucijami, ko so le-te potrebne. V empiričnem deli smo raziskovali, kakšna je stopnja poznavanja dela svetovalnega delavca, kakšna so stališča vzgojiteljev glede obstoječega dela svetovalne službe na različnih področjih dela ter katere so tiste ovire, ki onemogočajo uspešno sodelovanje glede na status vrtca in delovno dobo vzgojiteljev. Z rezultati smo pokazali obstoj razlik med obstoječim delom svetovalnega delavca in pričakovanji vzgojiteljev glede slednjega.
Ključne besede: svetovalno delo, vrtci, svetovalni delavci, sodelovanje med vzgojitelji in svetovalnimi delavci, področja dela svetovalne službe, ovire pri sodelovanju, starši, predšolsko obdobje.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2998; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
STRES IN IZGORELOST MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI
Anja Senekovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preiskovali stres in izgorelost med šolskimi svetovalnimi delavci. V teoretičnem delu so predstavljena poglavja o stresu, stresu na delovnem mestu, izgorelosti (na delovnem mestu) in o svetovalnem delu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med svetovalnimi delavci, zaposlenimi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Opravljena je bila z namenom, da bi opozorili na problem izgorevanja, ki vse pogosteje ogroža izvajalce različnih oblik pomoči. Cilj raziskave je bilo njihovo ovrednotenje doživljanja stresa in izgorelosti. Rezultati so pokazali, da svetovalne delavke v primerjavi s svetovalnimi delavci doživljajo nižjo raven čustvene izčrpanosti, višjo stopnjo depersonalizacije in nižjo stopnjo osebne učinkovitosti, medtem ko z delovno dobo omenjeni aspekti ne naraščajo. Pričakovan stres zaradi delovnih nalog vpliva na večjo izgorelost, svetovalne delavke pa zaradi slednjih doživljajo večjo stopnjo stresnosti. Ugotovljeno je bilo, da z naraščanjem delovne dobe narašča tudi stopnja stresnosti delovnih nalog. Rezultati so potrdili obstoj pozitivne povezanosti med izgorelostjo in konfliktom zaradi dela in družine ter obstoj negativne povezanosti med izgorelostjo in obogatitvijo zaradi dela in družine. Izgorelost in opora s strani sodelavcev in družine sta negativno povezani.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorelost (na delovnem mestu), svetovalno delo
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 1466; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
VLOGA PEDAGOGA PRI SVETOVANJU STARŠEM OB VKLJUČITVI OTROKA V VRTEC
Darja Žikovšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Vstop v vrtec je pomembna prelomnica v otrokovem življenju, saj otrok razširi svoj socialni krog na večjo skupino vrstnikov, prav tako vloga skrbnikov ni več osredinjena le na starše, ampak se ta razširi na vzgojitelje in ostalo pedagoško osebje vrtca. Otroci vstop v vrtec doživljajo različno, odvisno tudi od tega, kakšen odnos do tega dogodka gojijo starši in na kakšen način ga otrokom predstavijo. Pogosto vstop v vrtec predstavlja velik psihični in čustveni izziv ne samo otrokom, temveč tudi njihovim staršem, saj se ti spopadajo s številnimi vprašanji o tem, kako se bo otrok znašel med vrstniki in vzgojitelji, kako se bo spopadal z navezanostjo in v kolikšni meri bo otroku vstop v vrtec pomenil stresno izkušnjo. Zaradi slednjih dejstev je še toliko bolj pomembno, da starši pred vstopom v vrtec opravijo kakovosten posvet s pedagogom, ki jim predstavi vse problemske vidike vstopa otrok v vrtec in optimalen način soočenja s tem dogodkom, da otroci in njihovi starši doživijo vstop v vrtec kot čim bolj pozitivno življenjsko izkušnjo. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje svetovalne službe vrtca in se pri tem osredotočili na vlogo pedagoga pri svetovanju staršem v procesu vključitve otroka v vrtec. V empiričnem delu smo raziskali delovna področja pedagogov, zaposlenih v vrtcih v Sloveniji, s poudarkom na raziskovanju vloge pedagogov pri vključevanju otrok v vrtec in pri sodelovanju s starši. Dobili smo vpogled v težave, ki se pojavljajo pri delu pedagogov neposredno v praksi in predloge, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati položaj in delovne izkušnje pedagogov v vrtcih.
Ključne besede: Svetovalno delo, vrtec, pedagog, uvajanje otroka v vrtec, sodelovanje s starši, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1302; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (801,48 KB)

7.
ZAPOSLITVENA STRUKTURA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV
Kaja Valand, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposlitveno strukturo šolskih svetovalnih delavcev v osnovni šoli v preteklosti in danes. Prav tako nas je zanimalo, kateri profil si v svetovalni službi želijo ravnatelji v svojih šolah, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiri strokovnega profila ter kakšna so njihova mnenja o usposobljenosti profila v šolski svetovalni službi glede na osnovna področja dela. Odgovore smo pridobili s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ravnatelji osnovnih šol v Sloveniji, ki so v času izvedbe raziskave zasedali to mesto. Ugotovili smo, da je bilo v šolskih letih 2000/01, 2005/06, 2010/11 in 2015/16 največ zaposlenih pedagogov. V teh letih je naraslo število zaposlenih pedagogov, psihologov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter socialnih pedagogov. Število zaposlenih socialnih delavcev je v teh letih padlo. V šolskem letu 2015/16 ni nobena šola imela zaposlenega supervizorja, inkluzivnega pedagoga pa so imele zaposlene tri osnovne šole. Prav tako smo ugotovili, da sta po mnenju ravnateljev najbolj usposobljena profila pedagog in psiholog, hkrati pa sta to tudi profila, ki bi jih ravnatelji najraje zaposlili. Pri tem nas je zanimalo, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiranju strokovnega profila v šolski svetovalni službi. Ugotovili smo, da na to vplivajo predvsem potrebe šole.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, profili, zaposlitvena struktura, osnovna šola, ravnatelj, usposobljenost šolskih svetovalnih delavcev
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 856; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 743; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
VLOGA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI PREPOZNAVANJU OTROKA KOT ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI
Stanka Firer, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Vloga šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju otroka kot žrtve nasilja v družini s teoretičnega vidika obravnava nasilje v družini ter vlogo šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju znakov nasilja nad otrokom in obravnavi nasilja. Teoretični del tako obravnava pojme nasilja v družini, oblike nasilja ter vlogo svetovalne službe v osnovni šoli v povezavi z otrokom kot žrtvijo družinskega nasilja. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati področje nasilja v družini s stališča svetovalnega delavca v osnovni šoli, ugotoviti kako so svetovalci usposobljeni in kakšno je njihova stališče do nasilja nad otrokom. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so se že vsi šolski svetovalni delavci srečali z družinskim nasiljem, najpogosteje prepoznajo psihično in fizično nasilje ter le tega najpogosteje prepoznajo po strahu pred starši in odhodom domov. Težave svetovalnih delavcev se pojavljajo pri prepoznavanju različnih znakov nasilja, medtem ko z zaupanjem učencev nimajo težav.
Ključne besede: nasilje v družini, nasilje nad otrokom, oblike nasilja, šolska svetovalno delo, vloga svetovalnega delavca
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

10.
Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanja
Tamara Orlović, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami. V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 117; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici