1. Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko deloKatja Jamnik, 2023, magistrsko delo Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno.
V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen.
Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«.
Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve.
Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 748; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likovŠpela Gradišnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2189; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. "Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši" : (Med "ženskim" in ženskim v pesniški besedi Svetlane Makarovič)Silvija Borovnik, 1994, izvirni znanstveni članek Opis: V poeziji Svetlane Makarovič opozarja slovenska literarna zgodovina na ostro inverzijo tradicije. Kljub temu pa, da pesnici sami delitev na moško in žensko v poeziji ni preveč pogodu, ostaja dejstvo, da Makarovičeva močno poudarja in osvetljuje prav element ženskosti, in to ne glede na to, iz katere tvarine jemlje svoje pesniške motive. Pričujoča študija skuša le-to osvetliti skozi troje pramenov: skozi njeno navezanost na pravljičnost, ljudsko pesništvo in mitološko osnovo. Ob pravljici je Makarovičeva poudarila predvsem njene prikrite elemente, ljudsko pesem pa je uporabila tako, da je razgradila ustaljene skladne slike. Pri tem je razbila zlasti splošno razširjeno predstavo o ženski in njeni tradicionalni vlogi. Poezija S. Makarovič pa odseva tudi negativno, demonsko plat mitske podobe sveta, v kateri je človeški svet družba, ki zatira posameznika. Ženske S. Makarovič ostajajo sicer od doma pregnane desetnice, a tudi maščevalke in nagajivke s posebnim smislom za humor, obenem pa posebnice, ki s pesmijo preganjajo zlo.
Ključne besede: literatura, poezija, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2738; Prenosov: 257
Celotno besedilo (3,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. LEVSTIKOVI NAGRAJENCIMaša Dornik, 2014, diplomsko delo Opis: Levstikove nagrade so prva tovrstna potrditev mladinskega leposlovja pri nas. Diplomsko delo prikazuje razvoj in zgodovino podeljevanja nagrad, priznanj kvalitetnemu mladinskemu leposlovju, ki jih podeljujejo od leta 1949. Gre za založniško nagrado založbe Mladinska knjiga (osnovni namen založbe je bil izdajanje najboljših del otroške in mladinske literature), ki jo je začela podeljevati z namenom spodbujanja književnikov in ilustratorjev za mlade bralce.
Diplomsko delo v osrednjem delu predstavlja mladinski literarni opus osmih nagrajencev Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja, ki jo podeljujejo od leta 1999.
Prvič so jo podelili Kristini Brenkovi, ki je pri Mladinski knjigi tudi vrsto let sodelovala, bila je njena prva urednica mladinskega leposlovja. Njen literarni opus se začenja z Deklico Delfino in lisico zvitorepko, ki ji je prinesla omenjeno nagrado. Kajetan Kovič je leta 2001 prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja za svoja mladinska dela, njegova slikanica Pajacek in punčka je dobila Levstikovo nagrado leta 1985. Tone Pavček, ki si je že s svojimi prvimi objavami prislužil sloves klasika, je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2003, njegov Juri Muri v Afriki pa je doživel nešteto ponatisov in prejel Levstikovo nagrado (1958), ki ji je leta 1961 sledila še ena, in sicer za zbirko Velesenzacija. Dane Zajc (Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja je prejel leta 2005) je za zbirko Abesedarija, v kateri vsaka pesem pomeni novo domislico, prejel Levstikovo nagrado leta 1977. Pri Niku Grafenauerju, ki je dobil Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2007, se je vse začelo s Pedenjpedom, nadaljevalo pa s pesniško zbirko Nebotičniki, sedite in Majhnico, zanju je dobil Levstikovi nagradi leta 1980 in 1987. Polonca Kovač je za svoj vrhunski opus pravljično-fantastičnih zgodb Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela leta 2009. Prejemnica Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja (2011) Svetlana Makarovič je prejela Levstikovo nagrado že s prvo zbirko pravljic Miška spi leta leta 1973, sledila je še Levstikova nagrada za knjige Kam, kam kosovirja?, Kosovirja na leteči žlici in Pekarna Mišmaš (1975). Leta 2013 je Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela Neža Maurer. Mladinska knjiga tako s svojo dolgo tradicijo še vedno drži pobudo kvalitetnega branja.
Ključne besede: nagrade mladinskega leposlovja, Levstikova nagrada, Mladinska knjiga, Tone Pavček, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Polonca Kovač, Niko Grafenauer, Neža Maurer
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 2899; Prenosov: 500
Celotno besedilo (2,27 MB) |
5. POZNAVANJE BIOLOŠKIH ZNAČILNOSTI V IZBRANIH PRAVLJICAH SVETLANE MAKAROVIČMonika Vovk, 2011, diplomsko delo Opis: Glede na to, da letno določene živalske vrste izumirajo, je prvi korak k drugačnemu odnosu do narave, naravovarstvena osveščenost. Živali lahko opazujemo, drugič nas na njihovo prisotnost opozori v jutranji rosi lesketajoča se pajčevina ali kakšna druga sled, velikokrat nam ostajajo skrite ali pa se nam predstavijo v knjigah z magično močjo besed. V skupnem diplomskem delu so raziskane in analizirane živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene. V prvi vrsti so pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V diplomskem delu, sem poiskala odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev, so bili izbrani osmošolci in devetošolci petih osnovnih šol po Sloveniji. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vpliva spol ali okolje v katerem se nahaja šola. Prav tako je bilo ugotovljeno, da kljub postopnemu vedno večjemu zanimanju za okolje in osveščanju o živalskih bitjih, je še vedno veliko manjka o poznavanju bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Ključne besede: živalske pravljice, analiza pravljic, Svetlana Makarovič, poznavanje bioloških značilnosti pri osnovnošolcih, poznavanje bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2477; Prenosov: 296
Celotno besedilo (2,77 MB) |
