| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ MEDNARODNOPRAVNIH INŠTRUMENTOV ZA BOJ PROTI TERORIZMU
Robert Geisler, 2009, diplomsko delo

Opis: Teroristični napad na World Trade Center v New Yorku in Pentagon na domačih tleh ZDA leta 2001 je povzročil mnoge spremembe v delu mednarodne skupnosti in posledično pripeljal do vrste povračilnih ukrepov, med drugim tudi do vojaškega posredovanja. V diplomski nalogi najprej predstavljam poskuse definicije mednarodnega terorizma, še posebej različne konceptualne pristope k definiciji, saj večina avtorjev še vedno opozarja na pomanjkanje univerzalne definicije in raje opisuje pojem terorizma. V drugem poglavju predstavim mednarodni boj proti terorizmu, kratek zgodovinski pregled, reakcijo držav članic Evropske unije v povezavi s tem vprašanjem in pojasnjujem pojem dejanj, ki so povezana s terorizmom. Naštejem mednarodne univerzalne inštrumente boja proti terorizmu in jih na kratko predstavim, Nato se osredotočim še na mednarodne inštrumente regionalne narave — to so inštrumenti Evropske unije in Sveta Evrope. V nadaljevanju opišem tudi zgodovino boja proti terorizmu v Republiki Sloveniji (pred in po napadu na WTC), proces implementacije naštetih in opisanih dokumentov v zakonodajo Republike Slovenije in razvoj in intenziteto boja proti terorizmu v Republiki Sloveniji, še posebej v luči vstopa naše države v Evroatlantske povezave. Namen diplomske naloge je zbrano in celovito predstaviti pregled mednarodnih, tako regionalnih kot univerzalnih, dokumentov v boju proti terorizmu in se do njih kritično opredeliti.
Ključne besede: mednarodni terorizem, mednarodne konvencije, mednarodnopravni inštrumenti za boj proti terorizmu, Organizacija združenih narodov, Svet Evrope, Evropska unija
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 2835; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
3.
DELAVEC INVALID
Tomaž Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov v slovenski zakonodaji. Za lažje razumevanje teh pravic so predstavljeni tudi mednarodni dokumenti, ki so vplivali na obstoječo slovensko zakonodajo. S strani Slovenije so bile podpisane in ratificirane številne mednarodne konvencije, ki imajo velik pomen na položaj delavcev invalidov. Tako so pravice invalidov, pod okriljem prepovedi diskriminacije, urejene v nekaterih temeljnih aktih Organizacije Združenih Narodov in Sveta Evrope. Prepoved diskriminacije in s tem uveljavljanje načela enakih možnosti predstavlja temelj mednarodne ureditve pravic invalidnih delavcev. Zakonodaja Slovenije mora biti usklajena z zakonodajo Evropske skupnosti. Tako ima pomembno vlogo glede urejanja položaja delavcev invalidov tudi Evropska Unija, saj dopolnjuje in izpopolnjuje nacionalne ukrepe, obenem pa s posameznimi ukrepi ustvarja pogoje za nadaljnji napredek.
Ključne besede: delavec invalid, pravice, invalidnost, prepoved diskriminacije, Organizacija združenih narodov, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope, Evropska unija, slovenska zakonodaja
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 1964; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (512,89 KB)

4.
5.
RAZMERJE MED SODIŠČEM EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Avguštin Maučec, 2012, diplomsko delo

Opis: Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ob svojem nastanku zasnovana kot gospodarska povezava. Države članice so del svoje suverenosti prenesle na skupno organizacijo v upanju, da bodo od tega dobile ugodne učinke za svoje gospodarstvo. Na začetku je to bilo področje industrije premoga in jekla, pozneje pa tudi številne druge panoge, predvsem v gospodarstvu. Takrat človekove pravice niso spadale med dejavnosti, za katera bi države članice prenesle svojo suverenost na Skupnost. Zaradi tega je Sodišče Evropskih skupnosti v začetku zavračalo obravnavanje zadev, ki so se nanašale na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pozneje pa je oralo ledino na tem področju z izvirno interpretacijo, ko je reklo, da so človekove pravice del skupne ustavne tradicije držav članic in da jih Sodišče Evropskih skupnosti mora upoštevati kot splošna pravna načela, kljub temu, da Pogodbe ne vsebujejo konkret-nih določil o tem. Danes je Evropska unija integracija, ki vse močneje prodira v vse pore našega življenja. S potekom časa dobiva tudi vse več oblik državne, oziroma naddržavne povezave. Zato se danes zdi nekako samoumevno, da pod svoje okrilje jemlje tudi varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izjemno neprimerno bi bilo, če bi bila Evropska unija edina skoraj državna povezava na območju stare celine, ki varo-vanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bi podredila zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice. Odločilen korak je naredila z Lizbonsko pogodbo, kjer v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah enako prav-no veljavo kot Pogodbi ter da Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin in da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, kot splošna pravna načela del primarnega prava Evropske unije. Na drugi strani so tudi članice Sveta Evrope sprejele protokol št. 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki poleg drugih spre-memb v 17. členu določa, da Evropska unija lahko pristopi h Konvenciji. Zdi se, da so največje pravne ovire za pristop Evropske unije h Konvenciji odpra-vljene. Nekaj odločitev o tem, kako se bo glasovalo, način zastopanja Unije v organih Konvencije in Sveta Evrope postajajo vedno bolj tehnična vprašanja, najtežji pravno teoretični odgovori so že na mizi. Zakaj torej Unija še ni polnopravna članica Evropske konvencije o varstvu člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin? Moje trdno prepričanje je, da odgovor na to vprašanje presega domet pravne stroke. Odgovor na to vprašanje bomo morali pois-kati na področju mednarodne politike. Moj odgovor na zastavljeno vprašanje se gla-si: Za obe, tako za Evropsko unijo, kakor tudi za Svet Evrope, bo boljše, če Unija pristopi danes, kakor pa, da bi čakala na jutri.
Ključne besede: Evropska skupnost za premog in jeklo, človekove pravice in temeljne svoboščine, suverenost, Skupnost, Sodišče Evropskih skupnosti, ustavne tradicije držav članic, splošna pravna načela, Evropska unija, naddržavna povezava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2328; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (388,28 KB)

6.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA PODROČJU MEDICINSKE GENETIKE
Bernarda Prosenc, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti pomembnost varovanja osebnih podatkov na področju zdravstva, še posebej na področju medicinske genetike. Zakonodaja je že na samem področju varovanja osebnih podatkov zelo natančno opredelila obravnavano problematiko. Vendar se še posebej na področju medicinske genetike odpirajo področja, ki bodo od tvorcev zakonov terjala posebno pozornost. Avtorica je predstavila pravno varstvo na področju medicinske genetike v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Češki, Portugalski in državah članicah OECD in jih primerjala med seboj. Zakon v Republiki Sloveniji je še vedno v fazi nastajanja, zato se zdravstveni delavci na tem področju poslužujemo zakonodaje Sveta Evrope, ki jasno opredeljuje omenjeno področje. Varnost osebnih zdravstvenih podatkov na področju medicinske genetike mora biti ključni proces pri obravnavanju pacientov na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, medicinska genetika, zdravje, Svet Evrope
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 728; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (577,71 KB)

7.
Varstvo človekovih pravic - EU in Svet Evrope
Nastja Trstenjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo človekovih pravic je v Evropi prepuščeno dvema organizacijama, to sta Svet Evrope, kot že od nekdaj ključni akter na področju človekovih pravic ter Evropska unija, ki na začetku svojega obstoja človekovim pravicam ni naklanjala posebne pozornosti, saj je bil prvotni smisel integriranja v njenem okviru predvsem gospodarski, temu pa je drugače danes, saj varstvu človekovih pravic daje vse več pomena. Naloga magistrskega dela je bila predvsem predstaviti vse vidike varstva človekovih pravic s strani obeh organizacij ter razmerje pristojnosti med njima. Vsaka od teh organizacij ima svoj dokument človekovih pravic, to sta Evropska konvencija o človekovih pravicah ter Listina EU o temeljnih pravicah, pri čemer se pravice, ki so v dokumentih zapisane bolj ali manj prekrivajo. Prav tako pod okriljem vsake organizacije deluje lastno sodišče, in sicer Evropsko sodišče za človekove pravice pod okriljem Sveta Evrope in Sodišče Evropske unije pod okriljem Evropske unije. V preteklosti sta ti najpomembnejši evropski sodišči delovali eno mimo drugega. Medtem ko se je ESČP vse bolj uveljavljalo kot najpomembnejši varuh človekovih pravic v Evropi, je luksemburško sodišče stremelo h kontinuirani graditvi Evropske unije, še zlasti na ekonomskem področju. Pozneje se je Sodišče EU v vse večji meri začelo ukvarjati tudi s človekovimi pravicami in sprejeti so bili akti, na podlagi katerih tudi EU zagotavlja njihovo varstvo. Ker se je zavedanje o pomembnosti varstva pravic tudi znotraj EU začelo vse večati, so se začele pojavljati ideje o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ideja se je začela uresničevati z Lizbonsko pogodbo, ki je določila pravno podlago za možnost priključitve in pristop omogočila. Kmalu po njenem sprejemu so se začela med Svetom Evrope in EU pogajanja, ki so pripeljala do sporazuma in osnovan je bil osnutek pogodbe o pristopu. Ko je SEU odločalo o njegovi skladnosti s Pogodbama, je ugotovilo nezdružljivost s pravom EU in pristop je bil začasno odložen. Ker pa omenjen pristop v skladu s Pogodbo o Evropski Uniji za EU ni samo možnost, temveč obveza, se bodo pogajanja v prihodnosti morala zaključiti v obliki, ki bo skladen s pravom EU in bo upošteval posebno naravo njenega pravnega reda. Na podlagi tega EU ne bo imela popolnoma enakega položaja kot ga imajo druge države podpisnice, saj je bil namreč Svet Evrope doslej le zveza držav. S tem, ko bi naj h Konvenciji pristopila nadnacionalna sui generis organizacija, se je odprlo specifično pravnopolitično vprašanje, na katerega bo uspešno odgovorjeno takrat, ko bo dorečen način, na podlagi katerega bo v Evropi prišlo do okrepljenega, skladnega ter kar je najpomembneje, učinkovitega varstva človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava zgoraj opisano, pri čemer je vsako poglavje bilo poskušano obravnavati v luči učinkovitega varstva pravic, saj pravica per se brez, da bi stanju de iure sledila ustrezna realizacija v praksi, kot vemo, ne bi imela pomena.
Ključne besede: Temeljne pravice, človekove pravice, učinkovito sodno varstvo, nadnacionalno sodno varstvo, Svet Evrope, Evropska Unija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Evropsko sodišče za človekove pravice, Sodišče Evropske Unije, Evropski komisar za človekove pravice, Evropski varuh za človekove pravice, Agencija EU za človekove pravice, pristop Evropske Unije k Evropski konvenciji za človekove pravice.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1292; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Primerjava svetovalnega mnenja ESČP in predhodne odločbe Sodišča EU
Doroteja Lubi, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje postopek predhodnega odločanja Sodišča EU in njegov vpliv na razvoj prava EU ter svetovalnega mnenja ESČP, katero je bilo korenito spremenjeno s sprejemom Protokola št. 16 k EKČP. Postopek predhodnega odločanja, ki ima pomembnejšo vlogo med postopki pred Sodiščem EU, se je skozi leta izkazal kot dober instrument sodelovanja med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči ter instrument, ki pred Sodiščem EU nudi posredno varstvo tudi posameznikom, kljub začetni zadržanosti nacionalnih sodišč določenih držav članic do postavljanja vprašanj za predhodno odločanje. Brez nacionalnih sodišč v postopku predhodnega odločanja ne gre, saj je pristojnost za postavitev vprašanja za predhodno odločanje prav v njihovih rokah. Le nacionalna sodišča so tista, ki lahko oziroma morajo postaviti vprašanje za predhodno odločanje, kadar v postopku pred njimi naletijo na vprašanje razlage ali veljavnosti prava EU. Postopek predhodnega odločanja ima tako pomemben vpliv na razvoj prava EU. Podobno vlogo svetovalnega mnenja ESČP je Svet Evrope želel doseči tudi s sprejetjem Protokola št. 16 k EKČP, leta 2013, ki je na novo uredil svetovalno mnenje, kateremu je vzor postopek predhodnega odločanja. Cilj svetovalnega mnenja je prav tako okrepiti sodelovanje med ESČP in sodišči držav pogodbenic. ESČP na prošnjo najvišjega sodišča države pogodbenice izda nezavezujoče svetovalno mnenje, s katerim nacionalnim sodiščem držav pogodbenic nudi smernice glede razlage EKČP. V magistrski nalogi ugotavljam, da kljub temu, da je cilj obeh instrumentov okrepiti sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi sodišči, svetovalno mnenje ESČP čaka še dolga pot, da bo njegov učinek vsaj v majhni meri takšen, kot ga ima predhodna odločba Sodišča EU.
Ključne besede: pravo EU, Svet Evrope, Sodišče EU, ESČP, svetovalno mnenje, predhodno odločanje, Protokol št. 16
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici