| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službah
Timotej Petrovič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Stresnost sodniškega dela
Peter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 116; Prenosov: 5
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pojavnost in obvladovanje stresa med študenti zdravstvene nege
Maša Silovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vsak posameznik kdaj v življenju doživlja stres, zaradi katerega se lahko počuti ogroženo. Do stresa prihaja že tekom izobraževanja, zato predstavlja te del vsakdanjega življenja študentov. Namen zaključnega dela je raziskati pojavnost stresa in strategije obvladovanja stresa med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za analizo hipotez smo uporabili hi-kvadrat preizkus in binomski test. Rezultati: V raziskavi je 74,1 % študentov ocenilo, da doživlja zmerno stopnjo stresa. Rezultati glede na spol so pokazali, da so tako študenti kot študentke doživljali podobno stopnjo stresa (χ2 = 1,252; p = 0,535), prav tako so redni in izredni študenti poročali o podobni stopnji stresa (χ2 = 2,531; p = 0,282). Študenti tretjega letnika so navajali višjo stopnjo stresa v primerjavi s študenti prvega letnika (χ2 = 11,970; p = 0,003). Diskusija in zaključek: Študenti zdravstvene nege se med izobraževanjem poleg vsakdanjih težav srečujejo tudi z izobraževalnimi in kliničnimi stresorji. Večinoma uporabljajo pozitivne mehanizme obvladovanja stresa. Uspešno obvladovanje stresa pripomore k zmanjšanju negativnega učinka na zdravje.
Ključne besede: zaznani stres, stresorji, medicinska sestra, izobraževanje zdravstvene nege, strategije obvladovanja.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (824,91 KB)

4.
STRES IN METODE OBVLADOVANJA STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU CABLEX - M d. o. o.
Petra Korent, 2019, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi, ki na ljudi pritiska z vse več zahtevami, je prisotnost stresa zelo visoka. Stres je v sodobnem času postal eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni. Stresorje najdemo tako v domačem okolju kot tudi na delovnih mestih v organizacijah (podjetjih). Potencialni vzroki za stres v domačem okolju so lahko že preprosta dnevna opravila, kot sta discipliniranje otrok in opravljanje gospodinjskih opravil. Morebitni razlogi za stres na delovnem mestu so nerazumljiva poklicna vloga, pomanjkanje opore s strani delodajalca ali sodelavcev, razmejitev med delom in nedelom ipd. Poznamo več različnih vrst stresa. Mnogo avtorjev opisuje identične, a hkrati neenake opredelitve stresa. Dokler je prisotnost stresa majhna, govorimo o pozitivnem in koristnem stresu. Kadar pa se stresorji povečujejo in trajajo dlje časa, pa govorimo o negativnem stresu. Negativni stres lahko pušča posledice in povzroča simptome tako na duševni kot tudi na fizični ravni. Znaki stresa se lahko odražajo na fizični (telesni), psihični (čustveni) in vedenjski ravni (obnašanje). Na začetku se morajo ljudje seznaniti z znaki stresa, kar pa ni lahko. Prav zato je o simptomih in posledicah stresa potrebno informirati čim več ljudi in organizacij. Pri preventivnem preprečevanju stresorjev si pomagamo z različnimi metodami in strategijami za obvladovanje stresa. Stres lahko obvladamo na več načinov. Obvladujemo ga lahko že s sprehodi, pogovori, poslušanjem glasbe, pa tudi z nekoliko dražjimi metodami. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo prikazali prisotnost stresa na delovnem mestu, pri čemer nam je bilo v pomoč podjetje Cablex - M d. o. o. V podjetju smo zaposlenim razdelili anketne vprašalnike in s tem dobili podatke o prisotnosti stresa na delovnem mestu. V magistrskem delu smo prikazali vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo zbiranja podatkov. S pridobljenimi rezultati smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku magistrskega dela smo na podlagi rezultatov podali splošne ugotovitve in priporočila.
Ključne besede: stres, faktorji stresa, stresorji, posledice in simptomi stresa, metode in strategije za obvladovanje stresa, stresorji na delovnem mestu.
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 459; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Obvladovanje stresa s strani študentov v času študija
Nuša Kerman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Študenti so v današnjem času ena izmed družbenih skupin, ki so čedalje bolj izpostavljeni stresnemu življenju. Čedalje več je obveznosti povezanih s študijem, katere so lahko za posamezne študente zelo obremenjujoče. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje simptomov, ki nakazujejo na prisotnost stresa. Dokazano je, da dalj časa trajajoča izpostavljenost posameznika stresnim razmeram privede do porušenega ravnovesja v organizmu, ki se kažejo kot posledice na čustveni, telesni in vedenjski ravni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima stres na učinkovitost študentov tekom študija ter ali obstaja razlika med študenti dveh fakultet glede doživljanja in obvladovanja stresa. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketiranih. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z rezultati smo ugotovili, da ima stres velik vpliv na zmanjšanje učinkovitosti tekom študija pri študentih obeh v raziskavo vključenih fakultet. Študenti obeh fakultet stres obvladujejo na različne načine. Največ časa posvetijo športnim aktivnostim, druženju s prijatelji ter sprostitvi v naravi. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da si študenti ne glede na način študija in obštudijske dejavnosti vzamejo čas za prostočasne aktivnosti, saj jim bo to omogočilo kakovostnejše življenje ali drugače rečeno življenje s čim manj stresa.
Ključne besede: Stresorji, študijske obveznosti, obremenjenost, sprostitev, življenjski slog.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu
Jure Jakšić, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali delodajalčevo odškodninsko odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. Stres je prisoten na vseh področjih našega življenja in je naš stalni »spremljevalec«. Gre za stanje človekovega organizma, ki najde svojo utemeljitev tako v medicini, biologiji in psihologiji, kakor tudi v managementu človeških virov. V zadnjih nekaj desetletjih se poudarja prisotnost in pomen stresa v strokovni in poljudni literaturi. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma« (Grubič, 2016, str. 5). Sam izvor stresa ni enoznačen pojem, saj gre za spletišče različnih dejavnikov, ki medseboj tvorijo svojevrsten konglomerat. Pogosto je vodilni vzrok za stres (predvsem negativni) ravno služba, ki jo opravljamo. Dejavniki stresa v delovnem okolju so predvsem preobremenjenost, nadlegovanje na delovnem mestu, delovne razmere, odgovornost za druge, vrsta zaposlitve, nejasnost vlog, slaba organizacija itd. Z izrazom negativni stres opisujemo stres s škodljivimi učinki na zdravje. Negativni stres je posledica neskladja med zahtevmi in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd). Kljub razširjenosti tematike in vsesplošnem zavedanju prisotnosti in škodljivosti stresa, mu slovensko odškodninsko pravo (tako v teoriji kot v praksi) ni namenilo zadosti pozornosti. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe povrniti oškodovancu škodo za katero odgovorja, in pravica oškodovanca od odgovorne osebe zahtevati povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na nastop katerih pravo veže obveznost povrniti povzročeno škodo. Ta pravna dejstva se pojmujejo kot predpostavke odškodninske odgovornosti. To so protipravnost oziroma nedopustno škodljivo dejstvo, vzročna zveza med protipravnostjo, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, in negativno posledico (škodo), ki nastane v sferi oškodovane osebe, sama škoda, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, ter krivda (posameznik sicer lahko izjemoma odgovarja tudi objektivno tj. ne glede na krivdo). Magistrsko delo sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej, upoštevaje aktualna znanstvena dognanja, opredelili značilnosti stresa, ob tem ugotovili vzroke za stres in kako so le-ti lahko povezani z ravnanji delodajalca, nato smo opredeliti posledice stresa za posameznika (psihične, fiziološke in vedenjske). V drugem sklopu smo ob analizi splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti poskušali odgovoriti na vprašanje ali je delodajalec lahko odškodninsko odgovoren za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V tretjem sklopu smo pozornost namenili relevantni sodni praksi s področja odškodninske odgovornosti delodajalcev (tako domači kakor tuji). V magistrskem delu smo ugotovili, da se tako nacionalni in mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na stres kot negativen vpliv na zdravje, ter da je delodajalec tako po pravilih o splošni odškodninski odgovornosti, kakor tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu, ter smo s tem potrdili vse tri postavljene hipoteze.
Ključne besede: Stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 816; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (729,29 KB)

7.
Metode za obvladovanje stresa
Jernej Mergeduš, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Stres je danes vzrok za mnogo bolezni in negativno vpliva na kakovost življenja v celotni družbi. Je prirojen odziv, katerega lahko zaznamo s poznavanjem simptomov. Pomembno je, da ga zgodaj prepoznamo ter sestavimo načrt obvladovanja. V diplomskem delu smo predstavili metode, s katerimi lahko preprečimo ali zmanjšamo stres, ter tako izboljšamo svoje psihično in fizično zdravje. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela, s pregledom znanstvene in strokovne literature. Med seboj smo primerjali mnenja različnih avtorjev, ki so nas pripeljala do odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z opisanimi metodami za obvladovanje stresa, kot so tehnike sproščanja, joga, meditacija, psihoterapija in avtogeni trening, uspešno zmanjšamo ali odpravimo stres. Pomembno je, da posamezniki prepoznajo stres ter poznajo metode, s katerimi ga lahko zmanjšajo. Predvsem so učinkovite metode, ki nas sprostijo in aktivirajo našo zavest. Pomembna je tudi zdrava prehrana, gibanje ter dobri medosebni odnosi. Kadar stresa ne zmoremo obvladovati sami, je najbolje poiskati strokovno pomoč. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da ljudje slabo obvladujejo stres, čeprav se ga mnogo ljudi zaveda in pozna metode za obvladovanje stresa. Menimo, da bi morali metode obvladovanja stresa predstaviti ljudem čim bolj zgodaj, že v otroštvu, saj smo v tem starostnem obdobju že močno izpostavljeni stresu. To bi pripomoglo k izboljšanju celostnega zdravja v družbi, boljš
Ključne besede: stresorji, stresni odziv, tehnike sproščanja, dihanje, gibanje, prehrana.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 2202; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Stres na delovnem mestu
Teja Pondelak, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Glede na današnji tempo življenja vedno manj časa najdemo zase. Stres nas spremlja ves čas v našem vsakdanjem življenju. V bistvu smo se ga že tako navadili, da ga sploh ne zaznamo, dokler ne zbolimo. Stres je prisoten pri ljudeh v razvitem kot tudi nerazvitem svetu. Je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša privaditi na stresorje, ki izvirajo iz delovnega in zasebnega okolja. Možno ga je izraziteje opaziti na delovnem mestu oziroma v raznoraznih službah. Vzroki za stres na delovnem mestu so predvsem delo pod pritiskom, prevelike zahteve in način komuniciranja nadrejenega z podrejenim. Lahko povzroči motnje pri ustvarjalnosti in učinkovitosti. Na delovnem mestu se srečujemo z različnimi stresorji kot so: negotovost vloge, delovne razmere, vrsta zaposlitve, preobremenjenost vloge, pomanjkanje poštenosti, organizacijski dejavniki, nezadostna nagrada, razmejitev med delom in nedelom, odgovornost za druge zaposlene, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu. Posledice so dokaj hitro vidne na celotnem organizmu posameznika. Povzroči lahko čustvene, fizične in vedenjske težave. Zmanjša se delovna storilnost, pogosto zamujamo, smo agresivno naravnani in prepirljivi. Stres je nevaren tudi za izgorevanje zaposlenih na delovnem mestu. Čez čas se lahko pokažejo resne motnje, ki vplivajo na naše zdravje, zmožnost opravljanja nalog in na naše osebno življenje. V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotovili naslednje: - večina zaposlenih je potrdila, da so včasih pod stresom in težko opravljajo svoje naloge, - kot najpogostejša vzroka stresa navajajo zaposleni težave s sodelavci in časovno stisko, - nespečnost, živčnost in raztresenost so najbolj pogoste posledice stresa s katerimi se srečujejo zaposleni, - zaposleni so seznanjeni tudi s tehnikami sproščanja, zlasti se poslužujejo zdrave prehrane in sprehoda v naravi, malo manj pa poslušanja glasbe in druženja s prijatelji, - zaposleni so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, delom in sodelavci.
Ključne besede: Stres, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa.
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 939; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (861,20 KB)

9.
Vpliv športne dejavnosti na stres managerjev
Ula Seliškar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tem diplomskem delu se bomo večinoma posvetili negativnemu stresu, saj je ravno ta oblika tista, zaradi katere se pogosto počutimo nemočne. Tempo življenja je hiter, na žalost pa posledice pušča tudi na nas samih. Preverili bomo vzroke stresa ter najpogostejše posledice, do katerih nas stresne situacije lahko privedejo. Zanima nas tudi, katere dejavnosti in vsakdanje navade lahko pripomorejo k lažjemu »spoprijemanju« s stresom.
Ključne besede: stres, manager, stresorji, športne aktivnosti
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Stres pri prostovoljnih gasilcih
Nina Smrečnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri današnjem načinu ter tempu življenja smo ljudje še bolj izpostavljeni stresu. Danes že v osnovni šoli vsakodnevno pričakujejo od otrok vedno več. V službi od nas vedno znova pričakujejo, da bomo na vseh področjih uspešni brez padcev in učenja novih stvari. Nekaterim je lahko zelo stresna že preprosta stvar, kot je na primer pot do službe ali nazaj zaradi vse gneče, ki nastane ob jutranji oziroma popoldanski konici. Spet drugim niti pomembnejše stvari ali odločitve ne pridejo »do živega«. Vsak posameznik pa se s stresom sooči na svoj način. Naj si bo to strokovna pomoč, pogovor s prijatelji, ukvarjanje z raznimi hobiji, joga, dihalne vaje in drugo. V diplomski nalogi smo pod drobnogled vzeli prostovoljne gasilce in gasilke ter to, kako oni doživljajo stres ob opravljanju dela prostovoljnih gasilcev. Kljub majhnemu številu prebivalcev v Sloveniji imamo kar dobrih 160.000 prostovoljnih gasilcev. Premalokrat se zavemo, kakšnim stresnim situacijam se izpostavljajo prostovoljni gasilci. Če doživljajo stres že v svojem zasebnem življenju, kako močno šele lahko krizne situacije, s katerimi se prostovoljno in brez plačila izpostavljajo pri opravljanju dela prostovoljnega gasilstva, vplivajo nanje. Vendar je kljub vsemu njihova prva misel, da nudijo pomoč ljudem, ki so je potrebni.
Ključne besede: gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, gasilci, stres, stresorji, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 885; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici