| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 509
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv askorbinske kisline na pojav postoperativne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu : doktorska disertacija
Anže Djordjević, 2022, doktorska disertacija

Opis: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Počutje medicinskih sester ter pojavnost stresnih situacij na delovnem mestu v času naraščanja okužb s sars-cov-2
Eva Rojht, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stres med zdravstvenimi delavci je povezan z negativnimi posledicami, kot so psihične stiske, izgorelost, depresija, tesnoba, bolečine v križu. Namen je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre počutijo in doživljajo stresne situacije med porastom okužb s SARS-CoV-2 ter kako se z njimi spopadajo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Pri kvalitativnem raziskovanju nam je zbiranje podatkov s polstrukturiranimi intervjuji omogočilo lažje razumevanje subjektivnih izkušenj intervjuvanih. Uporabljena je bila metoda tematske analize vsebine. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravstvenih delavcev, različnih stopenj izobrazbe, delovnih izkušenj in starosti. Rezultati: S pomočjo tematske analize so bile oblikovane 4 glavne teme. Počutje ob naraščanju okužb (1), sprememba delovnega procesa (2), podpora v času naraščanja okužb (3) in spopadanje s stresnimi situacijami (4). Posamezne teme so bile razčlenjene še na podteme ter kode. Najpogostejše stresne situacije, ki so jih zaznali, so povezane s povečanim obsegom dela, prerazporejanjem kadra, možnostjo prenosa okužbe, pomanjkanjem znanja ter pomanjkljivo informiranje. Počutijo se utrujene, razočarane, prestrašene. Bojijo se prenosa okužbe, nemočne in nejevoljne. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da so bili zdravstveni delavci izpostavljeni mnogim stresnim situacijam v času naraščanja okužb s SARS-CoV-2. Želeli so si predvsem več podpore s strani vodstva, boljše informiranje, več kadra pa tudi psihološko pomoč. Podali so predloge in ukrepe, s katerimi se bomo v prihodnjih morebitnih podobnih situacijah lahko boljše odzvali in se uspešnejše spopadali s stresnimi situacijami.
Ključne besede: medicinska sestra, stres, SARS-CoV-2, doživljanje, stresni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Izgorelost v zdravstveni negi
Aljaž Holc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Obremenitve na delovnem mestu v zdravstveni negi postajajo vse intenzivnejše, mednje štejemo tudi stres in pomanjkanje kadra, ki pogosto vodita v izgorelost in botrujeta fluktuaciji. Temelj raziskovalnega dela je bil ugotoviti povezavo med izgorelostjo in tendenco k zapustitvi organizacije ter poiskati najboljše načine preprečevanja tega pojava. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen, sestavljen iz MBI vprašalnika in vprašalnika na temo preprečevanja izgorevanja. Razdeljen je bil med 30 zaposlenih v zdravstveni negi enega izmed socialnih centrov v Avstriji, ugotavljali pa smo stopnjo izgorelosti, stopnjo razmišljanja o zapustitvi organizacije in spraševali po najustreznejših načinih preprečevanja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da so v povprečju zaposleni na čustveni ravni srednje do visoko izgoreli, doživljajo srednjo do visoko stopnjo depersonalizacije, svoje osebne dosežke pa vrednotijo od srednje do nizko. Ugotovili smo, da statistično pomembna povezava med stopnjo izgorelosti in verjetnostjo fluktuacije obstaja. Hkrati smo ugotovili, da je z vidika zaposlenih najučinkovitejši način preprečevanja fluktuacije t. i. spodbujanje dobrih odnosov in sproščenega vzdušja ter komunikacije kot tudi manjšanje naporov na delovnem mestu, kar vključuje manj telesnih naporov kot tudi več kadra. Diskusija in zaključek: Sklenemo, da se tudi v praksi kažeta naveličanost in izčrpanost zaposlenih, ki nekje v sebi iščejo boljše karierne možnosti, pri tem pa je realizacija le vprašanje časa. Zdravstvena nega, ki je v svojem bistvu zelo lep poklic, vendar je zaradi raznih pravnih zahtev zabredla v nepotrebno kompleksnost na več ravneh. Pretirane zahteve pa zaposleni doživlja kot balast, ki mu krade energijo in odvrača pozornost od glavnega cilja zdravstvene nege, to je človeka.
Ključne besede: stres, izčrpanost, fluktuacija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 100; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Analiza stresa študentov dodiplomskega študija med izpitnim obdobjem
Nina Lesjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres lahko opredelimo kot nekakšno kugo sodobnega časa, ki je vedno bolj razširjena tudi med študenti. Gre za težavo, s katero se študentje spopadajo na dnevni ravni, saj si velikokrat postavijo prevelike cilje ali pa čutijo prevelik pritisk s strani družbe. Študijske obveznosti, kot so kolokviji, seminarske naloge, izpiti, vzbudijo v človeku občutek tesnobe, panike in šibkosti. Pomembno je, da si ljudje ne zatiskajo oči pred resnico, ampak da se s težavo soočijo, kar pomeni, da je zgodnje odkrivanje simptomov bistvenega pomena za uspešno obvladovanje stresa. Če je stres prisoten dlje časa in je njegovo obvladovanje v veliki meri neuspešno, lahko to privede do resnih škodljivih posledic za človeško telo. Posledice se najpogosteje kažejo v obliki depresije, izgorelosti, izčrpanosti, lahko tudi kot duševna motnja ali psihosomatska bolezen. Diplomsko delo se v veliki meri osredotoča na stopnjo stresa, ki jo zaznajo študentje v času izpitnega obdobja, odkrivanje glavnih stresorjev ter načine in tehnike obvladovanja le-tega. Cilj diplomske naloge je ozavestiti študente o resnosti posledic stresa na njihovo duševno zdravje in o pomembnosti uporabe tehnik sproščanja, s pomočjo katerih lahko odkrijejo drugo oz. pozitivno stran stresa in ga obrnejo sebi v prid. Problematika stresa pri študentih v času izpitnega obdobja je predstavljena v teoretičnem delu, ki omogoča poglobljen pogled v to, kako sploh nastane stres, kaj ga povzroča ter kako vpliva na uspešnost študenta. V empiričnem delu so bili s pomočjo ankete pridobljeni podatki o stopnji stresa, glavnih stresorjih, posledicah stresa ter načinih obvladovanja med študenti dodiplomskega študija v času izpitnega obdobja. Iz analize ankete je razvidno, da več kot 73 % vprašanih študentov čuti v času izpitnega obdobja zelo močan stres. Glavni povzročitelj za nastanek stresa je dejavnik dva izpita na en dan; sledita mu prevelika količina snovi in pomanjkanje prostega časa. Stres na študente vpliva, tako da se počutijo dostikrat izčrpane, pri učenju so nezbrani in posledično manj učinkoviti; primanjkuje jim motivacije za opravljanje študijskih obveznostih; poleg navedenega slabše nadzirajo svoja čustva in imajo pogoste izbruhe jeze. Analiza ankete je pokazala, da študentje premagujejo stres z različnimi tehnikami sproščanja. Najpogosteje izbrane tehnike so bile naslednje: druženje s prijatelji/družino, poslušanje glasbe, druženje z živalmi, izvajanje raznih športnih aktivnosti in uporaba metode vizualizacije. Študentje redkeje uporabljajo tehnike, kot so prekomerno hranjenje, igranje iger na srečo, pitje alkoholih pijač in uživanje tobačnih izdelkov.
Ključne besede: študent, dodiplomski študij, stres, izpitno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 45; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Stres in obvladovanje stresa pri zaposlenih v izbranem podjetju
Jaka Zdovc, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se srečujemo tako v vsakodnevnih izzivih kot na delovnem mestu. V okviru diplomskega dela smo predstavili stres kot odziv, ki ga doživi človek ob spremembah, ki se pojavijo v okolju, v katerem deluje. Na posameznika lahko ima pozitivne ali negativne učinke, pomembno pa je, da vsaka oseba poskrbi, da so slednji izraženi v najmanjši možni meri. Vsak posameznik se na različne situacije odzove drugače, kljub temu pa so simptomi stresa v večini primerov podobni. Simptomi lahko čez čas prerastejo v posledice, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na rezultate in odnose znotraj organizacije, v kateri oseba deluje. Stres lahko izvira tako iz zunanjega okolja kot notranjega okolja podjetja, zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo, kje je težava, in jo nato na pravilni način tudi odpravimo. V diplomskem delu opisujemo različne individualne tehnike obvladovanja stresa kot tudi tehnike obvladovanja na ravni organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ravni stresa in posledično boljšemu počutju ter večji produktivnosti. V drugem delu diplomskega dela smo podatke, ki smo jih pridobili v teoretičnem delu, preverili tudi na izbranem podjetju. S pridobljenimi informacijami, ki smo jih zbrali v prvem delu, smo lahko v empiričnem delu določili raven stresa pri zaposlenih v anketiranem podjetju.
Ključne besede: stres, posledice stresa, stresorji, delovno okolje, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 48; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Merjenje stresa pri zaposlenih v organizaciji "x"
Eva Štefančič, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 82; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (800,66 KB)

7.
Celični odziv na oksidativni stres, povzročen z vodikovim peroksidom, pri celičnih linijah akutne limfoblastne levkemije in limfoblastnega limfoma celic T
Doroteja Golob, 2022, diplomsko delo

Opis: Akutna limfoblastna levkemija celic T (T-ALL) in limfoblastni limfom celic T (T-LBL) sta vrsti krvnih rakov, ki nastanejo iz timocitov v timusu. Pomemben dejavnik pri razvoju rakavih celic je uspešno spopadanje celice z oksidativnim stresom, ki ga izzovejo reaktivne kisikove spojine. Reaktivne kisikove spojine (RKS) so heterogena skupina majhnih molekul, ionov in radikalov, za katere je značilna visoka reaktivnost; oksidativni stres pa lahko opredelimo kot stanje znotraj celice, ki je rezultat prekomerne tvorbe RKS ob oviranih ali odsotnih mehanizmih, ki bi vzdrževali redoks homeostazo. Ker še vedno ni povsem jasno, ali sta T ALL in T-LBL ena bolezen z različnimi bolezenskimi znaki, ali predstavljata dve različni bolezni, ki prizadeneta limfocite T, smo se v diplomskem delu odločili proučiti morebitne razlike v celičnem odzivu celičnih linij T-ALL, Jurkat, in T-LBL, SUP-T1, na oksidativni stres. Celični odziv smo spremljali skozi kvantifikacijo živih in mrtvih celic, viabilnost, celični metabolizem ter s kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin. Primerjava rasti celičnih linij Jurkat in SUP T1 v normoksičnih pogojih in v prisotnosti oksidativnega stresa, je pokazala na negativen vpliv oksidativnega stresa na rast celic, ni pa pokazala razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP T1 v številu živih celic. Delež mrtvih celic se ni razlikoval niti med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1, niti glede na izpostavljenost oksidativnemu stresu. Edina statistično značilna razlika se je pokazala v viabilnosti, kjer je izpostavljenost celic Jurkat oksidativnemu stresu privedla do znižane viabilnosti, le-ta je bila, 72 ur po nasaditvi, statistično značilno nižja, v primerjavi z viabilnostjo tretiranih celic SUP-T1 (F(3, 10) = 26.11, p < 0,001; post hoc: p < 0,05). Tudi rezultati metabolnega testa in testa za kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin niso pokazali razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1. Naši rezultati torej kažejo na veliko podobnost celičnih linij Jurkat in SUP-T1, v spopadanju z oksidativnim stresom, in podpirajo trenutno klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega panela za proučevanje limfomov, ki smatra T-ALL in T-LBL kot eno bolezen z različnimi bolezenskimi znaki.
Ključne besede: akutna limfoblastna levkemija celic T, limfoblastni limfom celic T, reaktivne kisikove spojine, oksidativni stres
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
Stanovanjsko-bivanjska problematika in ocena zdravja med mladimi v Sloveniji v kontekstu neugodnih strukturnih razmer in bivanjskih preferenc
Rudi Klanjšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Stanovanjsko-bivanjska problematika mladih v Sloveniji se pogosto izpostavlja kot eden izmed ključnih problemov mladih, a le redko v okviru drugega, za mlade in družbo prav tako ključnega področja - področja zdravja. Glavni namen pričujočega članka zato je, da se v okviru celostne analize poti na reprezentativnem vzorcu slovenskih mladih, starih med 15 in 29 let, preveri, ali in kako so stanovanjski status, bivanjske razmere in strah pred stanovanjsko problematiko povezani z oceno stresa in zdravja pri mladih. Ker pretekle študije kažejo, da so razlike v stanovanjsko-bivanjskem položaju mladih pogostokrat odraz razlik v njihovem ekonomskem položaju, je bila v analizo vključena še ocena ekonomskega položaja družine. Rezultati pokažejo, da obstojijo statistično značilne posredne in neposredne vezi med ekonomskim položajem družine, bivanjskimi razmerami in strahom pred stanovanjsko problematiko, ki se statistično značilno povezuje z občutenjem stresa, ta pa z oceno zdravja mladih. Pokaže se še, da so bivanjske razmere tudi neposredno povezane z oceno zdravja med mladimi.
Ključne besede: stanovanjsko-bivanjski problemi, mladi, ekonomski položaj, stres, zdravlje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 70; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko delo
Kaja Lašič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Ključne besede: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici