| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 546
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku : diplomsko delo
Klara Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti stresa in stresorjev, opisali, kako stres pri predšolskem otroku prepoznamo, s kakšnimi strategijami ga skušamo obvladovati, opredelili situacije, ki lahko predšolskim otrokom povzročajo stres in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, oziroma kako lahko predšolskemu otroku pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. Po kratki opredelitvi stresa pa smo se posvetili enemu izmed faktorjev, ki lahko predšolskemu otroku povzroča stres. To so pričakovanja staršev. V tem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili, kaj sploh so pričakovanja. Nato pa smo povzeli, kako lahko odrasli otroku pomagamo pri doseganju pričakovanj, in opisali vpliv različnih dejavnikov vzgoje pri zastavljanju realnih in optimalnih pričakovanj. V empiričnem delu naloge smo raziskali, ali pričakovanja staršev vplivajo na predšolskega otroka in ali mu povzročajo stres. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo starši, ali izhajajo iz otroka (njegovih sposobnosti, spretnosti in želja). Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, dobljene podatke pa nato obdelali s pomočjo programa SPSS in jih interpretirali. Ugotovili smo, da imajo starši predšolskih otrok najvišja pričakovanja na področju jezika, družbe in gibanja. Ta področja so v predšolskem obdobju najpomembnejša. Vendar visoka pričakovanja spremljajo tudi posledice. Veliko staršev od otrok pričakuje veliko, v uresničevanje pričakovanj pa ne bi vložila veliko truda. Obstaja tudi druga skrajnost, kjer so starši pri uresničevanju pričakovanj tako zagnani, da stresa pri otroku sploh ne zaznajo.
Ključne besede: predšolski otrok, pričakovanja staršev, stres pri predšolskem otroku
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Ali so pogosti obiskovalci za zdravnika tudi težavni bolniki?
Janko Kersnik, Marija Kuralt, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: osnovno zdravstvo, družinska medicina, odnos zdravnik-bolnik, obiski, stres, konzultacija, težaven bolnik, pogosti obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (123,10 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
4.
Vpliv poškodb na karierno pot slovenskih športnikov
Haris Velić, 2024, diplomsko delo

Opis: Povečana telesna dejavnost, ki je ključna značilnost športa, pomembno vpliva na zdravje in razvoj človeškega organizma, vendar lahko tudi privede do športnih poškodb, ki imajo resne posledice. Športne poškodbe so stalno tveganje, še posebej v kontaktnih športih, ki lahko vplivajo na uspeh športnikov. Najpogostejše športne poškodbe vključujejo udarce, zvine, zlome in pretrese v nekaterih primerih pa tudi smrtno nevarne poškodbe. Športne poškodbe se razvrščajo glede na resnost, pri čemer ločimo smrtne, težke, srednje težke, lahke in neznatne poškodbe. Večina športnih poškodb so blage poškodbe, vendar se število poškodb zmeraj povečuje, saj športniki pogosto doživijo več kot eno poškodbo v svoji karieri. Pogoste so udarnine sklepov, mišični nategi in zvini. Poleg akutnih športnih poškodb, ki se zgodijo ob trenutnem delovanju tuje sile, se pojavljajo tudi kronične poškodbe, ki izhajajo iz ponavljajočih se mikro poškodb zaradi preobremenitve tkivnih struktur. Te poškodbe se razvijajo postopoma in so lahko dolgotrajne, kar lahko privede do prekinitve športne kariere ali invalidnosti. Športne poškodbe imajo pomemben vpliv na športnikovo kariero.
Ključne besede: vpliv poškodb na športnike, stres in duševne težave, preprečevanje športnih poškodb, okrevanje po poškodbah, športna kariera.
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (499,16 KB)

5.
Antistresni program v policiji
Aleksander Košarac, Srečko Krope, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, stres, dejavniki stresa, zadovoljstvo pri delu, policijske postaje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (851,45 KB)

6.
Zadovoljstvo z delom v slovenskih zaporih - izhodišča za razpravo
Gorazd Meško, Peter Umek, Emanuel Banutai, Jure Škrbec, Saša Kuhar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, zadovoljstvo, zaposleni v zaporu, stres
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (352,55 KB)

7.
Odločitve sodišč kot eden od povzročiteljev stresa pri policistih
Katja Eman, Vinko Gorenak, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, stres, sodbe
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (357,29 KB)

8.
Psihološka rezilientnost: vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzora
Monika Dimitrova, 2024, magistrsko delo

Opis: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
Anksiozna občutljivost kot moderator odnosa med akademskim stresom, regulacijo čustev in kakovostjo spanja : magistrsko delo
Ivona Balent, 2024, magistrsko delo

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

10.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici