| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 462
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izbranih govorov in njihovih simultanih tolmačenj v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008
Nik Veličkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bralca seznaniti s tolmačenjem, vrstami tolmačenja, kakovostjo tolmačenja, stresom, kognitivnim stresom po Lazarusu (1966) in Hartmanu (2011), s stresorji, posledicami stresa, stresom pri tolmačenju na podlagi raziskav Cooperja (1982), Moser-Mercer (1998) in AIIC (2002). V empiričnem delu želimo bralcu na podlagi analize sedmih govorov in njihovih tolmačenj predstaviti ujemanja in razhajanja ter težave, s katerimi so se soočali tolmači med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, ki je potekalo leta 2008.
Ključne besede: tolmačenje, stres, predsedovanje Slovenije, Evropska Unija
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

2.
Delo in izgorelost pravosodnih policistov
Lilijana Resnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Ključne besede: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (927,02 KB)

3.
Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok
Monika Bujan, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo govorili o sodelovanju, ki poteka v vrtcu, torej o sodelovanju s starši, sodelavci, vodstvom in ostalimi strokovnjaki. Sodelovanje oziroma vrste sodelovanj smo bolj specifično opredelili. Potem smo nekaj besed namenili raziskavam, kako sodelovanje vpliva na stres vzgojitelja. Opredelili smo stres, vrste stresa, stresorje in kako prepoznamo stres v našem življenju. Posvetili smo se tudi sprostitvenim tehnikam, za katere smo mnenja, da so v našem življenju pomembne. Izmed vseh sprostitvenih tehnik, ki obstajajo, smo jih bolj podrobno opredelili pet. V empiričnem delu smo raziskali pojav stresa pri vzgojiteljih v vrtcih. Zanimalo nas je, ali vzgojitelji doživljajo stres, katero vrsto stresa pri sebi opazijo (pozitivnega ali negativnega), katere stresorje bi lahko pripisali sami sebi, kako na stres vplivajo vrste sodelovanja s starši, kako se počutijo pred timskimi sestanki in v vrtcu v sodelovanju s sodelavci, vodstvom in svetovalnimi delavci oziroma ostalimi strokovnjaki. Na koncu pa nas je zanimalo, ali se sproščajo in kako.
Ključne besede: vzgojitelj, stres, sodelovanje, sproščanje, študija primera
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (823,76 KB)

4.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 0

5.
Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev
Teja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem. Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (824,41 KB)

6.
Stres in posttravmatska stresna motnja v uniformiranih službah
Timotej Petrovič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Težave in počutje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Maša Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolniki s sladkorno boleznijo se soočajo z negativnim odnosom do sladkorne bolezni, težavami pri obvladovanju sladkorne bolezni in psihološkimi težavami, kot so depresija, tesnoba, stres in motnje prehranjevanja, kar lahko vodi v slabšo urejenost sladkorne bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je počutje bolnikov s sladkorno boleznijo in s katerimi težavami se soočajo. Raziskovalna metodologija in metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema standardiziranima anketnima vprašalnikoma. Sodelovalo je 100 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: V okviru vprašalnika, ki se nanaša na oceno počutja in negativnih čustev bolnika, so anketiranci v povprečju dosegli 23,28 točk (SD = 18,72), v okviru vprašalnika o bolnikovem zdravju pa so anketiranci v povprečju dosegli 5,61 točk (SD = 5,20). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo povišane vrednosti HbA1c, imajo več težav kot bolniki, katerih vrednost HbA1c je v mejah priporočenih vrednosti (U = 386,500; p < 0,001). Prav tako je bila ugotovljena statistično pomembna povezava med trajanjem sladkorne bolezni in številom prisotnih težav, s katerimi se soočajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (r = 0,520; p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo bolniki z dlje časa trajajočo boleznijo in višjimi vrednostmi HbA1c več težav. Zelo pomembno je pravočasno izobraziti bolnike s sladkorno boleznijo. Prihodnje raziskave bi bile lahko pogosteje usmerjene v počutje in težave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: stres, težave pri sladkorni bolezni, depresija, nezadovoljstvo pri sladkorni bolezni, neobvladovanje sladkorne bolezni
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 101; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (546,95 KB)

8.
Stres in premagovanje stresa zaposlenih v izbranem podjetju
Blaž Pešić, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes je življenje s stresom postalo nekaj vsakdanjega, saj se je že vsakdo v življenju soočil s stresom. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo povzeli stres kot občutek, ki nastane zaradi spreminjanja okolja, kateremu se moramo prilagajati. Spoznali smo, da se stres deli na več vrst, katere pa ni nujno, da so negativne. Ugotovili smo, da obstajajo tri faze stresa, ki se imenujejo tristopenjski model. Posameznik lahko ima hude posledice s tkivnimi okvarami, v kolikor doseže zadnjo fazo, t. i. faza izčrpanosti oz. izgorelosti. Pri posamezniku se najprej pojavijo simptomi, ki se kasneje spremenijo v posledice stresa. Simptomi in posledice pa ne nastopajo samo na ravneh posameznika, ampak tudi na ravni organizacije. Od posameznika je odvisno, kako ga posledice prizadanejo, vendar pa lahko posameznikove posledice vplivajo na delovanje celotne organizacije. Dodatno smo ugotovili, da se dejavniki stresa prav tako razlikujejo glede na izvor, in sicer ločimo dejavnike na delovnem mestu in izven njega. Ugotovili smo, kako prepoznati stres in njegov vpliv na posameznika in na organizacijo, vendar je stres potrebno prepoznati in pravilno ukrepati za njegovo odpravo. Tako smo spoznali, da obstajajo individualne metode in metode na ravni organizacije za premagovanje stresa. V drugem, praktičnem delu diplomskega projekta, smo raziskano teorijo preverili v izbranem Podjetju X. S pridobljeno teorijo iz prvega dela diplomskega projekta, smo imeli zadosti informacij za določitev stopnje stresa v proučevanem podjetju.
Ključne besede: stres, faze stresa, vrste stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (816,97 KB)

9.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Ključne besede: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Ključne besede: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (648,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici