| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančna straža Republike Italije : diplomska naloga
Tomaž Čehovin, 2000, diplomsko delo

Ključne besede: varnostni sistem, javna varnost, finančna straža, organizacija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.01.2009; Ogledov: 3225; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
3.
FINANČNA POLICIJA (PRIMERJALNI VIDIK)
Martin Unuk, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države. V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne. Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti. Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3861; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (359,79 KB)

4.
MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA
Matej Petelinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2469; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

5.
Italijanska gozdna straža : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marko Mohorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so čim bolj strnjeno in pregledno predstavljeni italijanski gozdni stražniki (it. Corpo forestale dello stato), ki poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavljajo enega izmed petih stebrov italijanske nacionalne policije. Gre za posebno institucijo, ki si prizadeva varovati naravo in hkrati skrbeti za njeno neokrnjenost, v sebi združuje represivna policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. Strnemo lahko, da so glavne naloge Gozdnih stražnikov v Republiki Italiji sledeče: vzdrževanje javnega rada in varnosti (posebej v naravnem okolju in na podeželju), nadzor ter preprečevanje okoljske kriminalitete, zaščita prostoživečih živali in gozdnega rastlinja, nadzor kmetijsko- gozdarske in okoljske zakonodaje, varovanje zaščitenih naravnih območij, ohranjanje naravnih rezervatov, varovanje voda pred onesnaženjem, pomoč pri gašenju gozdnih požarov ter raziskovalna dejavnost. Zaradi lažjega razumevanja in večje preglednosti je začetek diplomskega dela posvečen kratkemu opisu sistema zagotavljanja varnosti v Republiki Italiji, ki se popolnoma razlikuje od našega ter je razdeljen na policijo na državni in krajevni ravni, vojaško policijo ter elitne enote in posebne oddelke policijskih sil. Osrednji del dela je posvečen Gozdnim stražnikom, katerih začetki segajo v leto 1822. Takrat je namreč piemontski kralj Carlo Felice izdal listino Regie Patenti, s katero je ustanovil gozdarsko upravo. V diplomskem delu so opisane naloge, pooblastila ter funkcije Gozdnih stražnikov. Eno izmed podpoglavij diplomskega dela je posvečeno njihovemu sodelovanju z deželami (it. regione) in lokalnimi skupnostmi, kjer je na kratko opisana tudi deželna ureditev v Republiki Italiji. Osrednje poglavje predstavlja tudi njihovo organizacijo, pogoje zaposlovanja, sistem napredovanja, uniforme in oznake ter njihovo simboliko. Omenjeni pa so tudi najpomembnejši dogodki in spremembe zakonodaje, ki so vplivale na današnjo organizacijo in podobo Gozdne straže.
Ključne besede: varnostni sistemi, nacionalna varnost, narava, zaščita narave, varovanje okolja, gozdovi, gozdna straža, organizacija, šolanje, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1209; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev
Matija Pšenica, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema pričujoče diplomske naloge je sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev. Varnost je pomembna dobrina v vsakdanjem življenju, vendar pa ni nekaj, kar bi bilo izključno v domeni državnih institucij, kot je policija. V Združenih državah Amerike se je tako kot posledica mobilizacije civilne družbe in njenega povezovanja s policijo uveljavila sosedska straža, ki torej povezuje uradno institucijo in javnost oziroma skupnost prostovoljcev, ki želijo aktivno sodelovati pri zniževanju kriminalitete in povečevanju varnosti v lastnih soseskah. ZDA so še vedno država z najbolj dodelanim sistemom sosedskih straž, kljub temu pa se podobne straže uveljavljajo tudi drugod po svetu. Na začetku tako predstavimo sam koncept sosedske straže, za kaj pravzaprav gre in zgodovinske okoliščine njenega nastanka. V nadaljevanju predstavimo štiri praktične primere delovanja sosedskih straž in sicer v ZDA, v Veliki Britaniji, v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter na Severnem Irskem. Kljub temu, da vse izhajajo iz temeljnega ameriškega modela, pa imajo tudi neke svoje posebnosti. Na koncu pa raziskujemo tudi sosedsko stražo v Republiki Sloveniji in poskušamo ugotoviti, ali so v zgodovini že obstajale kakšne organizacije, podobne sosedski straži. Predstavimo tudi zakonske podlage za ustanovitev sosedske straže pri nas, nato pa še možne posledice uveljavitve. Sosedska straža ima, tako kot vse ostale stvari, svoje pozitivne in negativne lastnosti. Oboje moramo spoznati, da bi lahko o tej temi razpravljali in razmišljali o njeni potencialni ustanovitvi v lastni državi. Kljub vsemu namreč ni neka stvar, ki bi jo preprosto vzeli iz njenega okolja nastanka in jo prenesli v neko drugo okolje, ampak se moramo zavedati njenih omejitev, ki so povezane z različnimi družbeno-kulturnimi okoliščinami.
Ključne besede: varnost, prebivalci, sosedska straža, policijsko delo v skupnosti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1296; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (486,19 KB)

7.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Ključne besede: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 655; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici