| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ IN DELOVANJE DELAVSKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V CELJU OD LETA 1930 DO 1941
Klemen Turnšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti razvoj in delovanje delavskih sindikalnih organizacij v Celju v času Kraljevine Jugoslavije. Diplomska naloga je izdelana po zgodovinski metodi tj. zbiranje virov, njihova analiza in primerjava podatkov. Osnovni viri so bili časopisni članki časnikov Nova doba in Delavska pravica ter arhivsko gradivo fonda Jugoslovanske strokovne zveze in Delavske zbornice. Mesto Celje je bilo predvsem zaradi Cinkarne in Westnove tovarne emajlirane posode med vojnama eno najpomembnejših industrijskih središč na Slovenskem. Celje je še posebej po I. svetovni vojni zaposloval številne delavce iz vse države, ki so bili brez premoženja in so se za uveljavitev svojih pravic zanašali na delavske strokovne organizacije. Te organizacije so skrbele tudi za kulturno in družabno življenje delavcev, saj so preko svojih društev prirejale razne igre, koncerte, predavanja in druge prireditve. Na njihovo delovanje so vplivale državne in svetovne razmere, ki so se bistveno spremenile po kraljevi diktaturi leta 1929, svetovni gospodarski krizi in bližnji vojni. Vsi ti dogodki so vplivali na različno intenzivnost delovanja posameznih delavskih strokovnih organizacij.
Ključne besede: sindikalna organizacija, delavsko gibanje, Celje, stavka, gospodarska kriza.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1175; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (676,13 KB)

2.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 921; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2884; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

4.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2614; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (800,77 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Majcenič, 2014, diplomsko delo

Opis: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 842; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (859,29 KB)

6.
DRUGI MANDAT MARGARET THATCHER 1983-1987
Nataša Klavž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo orisali in analizirali gospodarsko in politično dogajanje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske v letih 1979–1990, ko je na čelu države kot ministrska predsednica stala Margaret Thatcher. Njen prvi mandat je zaznamovala težka gospodarska situacija in Falklandska vojna, v kateri se je Thatcherjeva izkazala kot odločna braniteljica ozemlja svoje države. Poudarek diplomske naloge je analiza njenega drugega mandata v letih 1983–1987. Težka gospodarska situacija in povečevanje števila brezposelnih sta se nadaljevala. Delno razbremenitev državne blagajne je prinesla obsežna privatizacija državnih podjetij. Oktobra 1984 je Irska republikanska armada IRA izvedla eno svojih najodmevnejših akcij, ko je nastavila bombo v hotel, v katerem je v času kongresa konservativne stranke bivala Margaret Thatcher s sodelavci. Drugi mandat je nedvomno najbolj zaznamovala enoletna stavka rudarjev, ki so pod vodstvom Arthurja Scargilla med marcem 1984 in marcem 1985 stavkali zaradi grožnje o zapiranju rudnikov. V zunanji politiki je Thatcherjeva še naprej negovala »posebni odnos« z Združenimi državami Amerike, predvsem s predsednikom Ronaldom Reaganom. Odnosi s Sovjetsko zvezo so se začeli tajati, ko je na čelo države stopil Mihail Gorbačov. Dobri odnosi med voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze so konec osemdesetih let tudi pripeljali do konca hladne vojne.
Ključne besede: Margaret Thatcher, Velika Britanija, stavka rudarjev 1984/85, bomba v Brightonu, afera Westland, povojna Britanija
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1001; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (904,04 KB)

7.
KOLEKTIVNO DOGOVARJANJE S POUDARKOM NA KOLEKTIVNI POGODBI ZA POLICISTE
Marjan Ferk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev, razmerij med socialnimi partnerji, določitev plače in minimalnih standardov, ki ne smejo zniževati pravic delavcev določenih v zakonskih predpisih. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi eno izmed temeljnih načel kolektivnega dogovarjanja. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sklenjene kolektivne pogodbe v Uradnem listu. Na teh načelih sloni tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Vse to pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovno pravna razmerja. Obstaja pa tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, vendar to le v primeru, ko bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Takšno omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je to svobodo omejil saj je v 13. členu predpisal, da se ovrednotena orientacijska delovna mesta in nazivi uvrstijo v plačne razrede določene v kolektivni pogodbi za javni sektor oz. v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne pa tudi v panožni kolektivni pogodbi kot je Kolektivna pogodba za policiste . Policisti in kriminalisti so na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor uvrščeni v plačno podskupino C3 in sicer v 21 plačni razred kar pomeni, da je njihovo delo pod vrednoteno saj so obravnavani enako kot vojaki, cariniki, pazniki in izterjevalci ter referenti na upravnih enotah. Navedena določba zakona tako preprečuje ureditev plače (tarifni del kolektivne pogodbe) policistov v Kolektivni pogodbi za policiste. Rešitev se kaže v morebitni pripravljenosti politike (delodajalca, t.j. Vlade RS) za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala ureditev plačnega sistema za policiste v panožni kolektivni pogodbi pri čemer bi se lahko upoštevale vse specifičnosti dela policista.
Ključne besede: kolektivna pogodba, sindikat, sindikalna svoboda, delodajalec, stavka, pogajanja, kolektivna pogodba za policiste
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 540; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 450; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (892,08 KB)

9.
Pravica do stavke in njene omejitve
Nino Galun, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana pravica do stavke. V prvem delu je slednja umeščena v zgodovinski in pravni kontekst, v nadaljevanju pa so predstavljeni pravni viri, v katerih je urejena. Sledi vsebinska predstavitev pravice do stavke s poudarkom na sistematično razvrščenih aktualnih vprašanjih iz prakse in teorije, z vidika slovenske pravne ureditve. Najprej je podana definicija stavke, pri kateri je poudarjena razlika med tipično obliko stavke in drugimi oblikami stavk, ki se od tipične razlikujejo po objektivnih in subjektivnih elementih. Pri tem so vzpostavljeni kriteriji za ločevanje stavke od drugih industrijskih akcij, ki niso varovane s pravico do stavke. Slednja je sicer lahko priznana sindikatom ali delavcem, ureditve v mednarodnih aktih pa se glede tega vprašanja razlikujejo. Prvi del zaokrožuje podpoglavje o pravnih posledicah stavke za stavkajoče, ki se lahko odražajo na delovnopravnem in odškodninskem področju ali celo področju kaznovalnega prava. Ker je pravico do stavke potrebno v nekaterih primerih omejiti ali celo prepovedati, so v drugem poglavju obravnavane možnosti omejevanja pravice do stavke. Omejevanje do neke mere predstavlja tudi ureditev načina njenega izvrševanja, v okviru katere se predpišejo postopkovna pravila za izvedbo zakonite stavke. Za omejevanje gre prav tako v primeru, ko se za izvedbo zakonite stavke zahteva, da je ta nujna, primerna in sorazmerna za dosego cilja. Vsi obravnavani mednarodni akti dopuščajo omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, bodisi po objektivnem, bodisi subjektivnem kriteriju. Gre za omejitve v javnem interesu, s katerimi se omeji ali celo prepove pravica do stavke nekaterim kategorijam delavcev v javnih službah in državnim uslužbencem. Omejitve pravice do stavke so pogosto določene v času veljavnosti kolektivnih pogodb, zato je v magistrskem delu obravnavana dopustnost takšnega omejevanja, na koncu pa je obravnavana še dopustnost omejevanja pravice do stavke v času vojne ali nacionalne krize.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, različne oblike stavk, ureditev načina izvrševanja pravice do stavke, omejitve pravice do stavke, suspenz pravice do stavke
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 917; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Omejitev pravice do stavke v slovenski policiji
Elidijan Hodžić, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi omejevanja ali neupoštevanja predhodno sklenjenih stavkovnih dogovorov, imajo policisti in zaposleni v policiji za zaščito svojih pravic ali interesov, kot skrajno možnost v boju za svoje ekonomske in socialne interese, pravico uporabiti skrajno zakonsko sredstvo - stavko. V diplomski nalogi je proučena omejitev do stavke v slovenski policiji, zgodovinski in mednarodni razvoj ter pomen stavke. Nadalje je podrobneje opredeljena ustavno varovana pravica do stavke, kot jo določa 77. člen Ustave (»Ustava Republike Slovenije [URS]«, 1991). Cilj diplomske naloge je bil najprej ugotoviti ali so policistom z omejitvijo pravice do stavke kratene ustavne ali zakonske pravice, nadalje omejitev pravice do stavke in ureditev le-te primerjati s sosednjimi državami in nazadnje ugotoviti, kako je omejitev pravice do stavke urejena v drugih javnih službah, bistvenih za delovanje države. V diplomski nalogi je bil kot bistven za izvajanje stavk v policiji, predstavljen tudi policijski sindikat, sklenjene kolektivne pogodbe za policiste ter analizirano trenutno stanje in učinkovitost stavk v policiji. S preučitvijo tujih in domačih pravnih virov ter literature je bilo ugotovljeno, da slovenskim policistom niso kratene pravice, zaradi omejitev pravice do stavke v policiji, kot izhajajo iz 76. člena (»Zakona o organiziranosti in delu v policiji [ZODPol]«, 2013). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo naše sosednje države: Avstrija, Hrvaška in Italija, vsaka po svoje oziroma na pravno drugačen način urejeno pravico ali celo prepoved do stavke v policiji. Ob analizi in primerjavi drugih javnih služb bistvenih za delovanje države, kot so: vojaki, pravosodni pazniki, uslužbenci finančne uprave ali civilne zaščite in reševanja, letalsko osebje in drugo osebje ter veterinarji, je bilo ugotovljeno, da imajo glede na temeljno nalogo organa podobno urejene omejitve pravice do stavke, tako da se tudi v času stavke zagotavlja vsaj minimalen obseg izvajanja osnovnih nalog organa.
Ključne besede: diplomske naloge, pravica, stavka, omejitev, policija, sindikat
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 185; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (868,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici