| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
AORIST IN IMPERFEKT V KOPITARJEVI IZDAJI CLOČEVEGA GLAGOLITA
Iztok Mikulan, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dva starocerkvenoslovanska glagolska časa, aorist in imperfekt. Analiza oblik in rabe aorista ter imperfekta je temeljila na Kopitarjevi izdaji Cločevega glagolita. To je kanonski glagolski spomenik stare cerkvene slovanščine, ki je nastal po bolgarski predlogi nekje na Hrvaškem najkasneje v 11. stoletju. Ohranjen je le manjši del kodeksa, a je njegova izdaja pomenila velik premik v raziskovanju tega jezika. Aorist in imperfekt sta obstajala že v indoevropščini in zato je v teoretičnem delu nakazan razvoj teh oblik preko stare grščine in latinščine. Njuna raba je v nekaterih slovanskih jezikih začela upadati že v času, ko je Cločev glagolit nastal, drugi jeziki, predvsem južnoslovanski, pa so ju ohranili do danes. Analiza je pokazala, da sta obe obliki v stari cerkveni slovanščini 11. stoletja še pogosti. V tako kratkem besedilu se pojavi kar 328 oblik aorista ali imperfekta. Za lažjo predstavo o tem, kako so se različne oblike aorista in imperfekta uporabljale, je dodan seznam nedoločnikov, ki so v besedilu Cločevega glagolita postavljeni vanju, vsaki različni obliki pa je dodan del sobesedila. Preteklost se je v stari cerkveni slovanščini lahko izražala še z oblikami perfekta, a je v ohranjenih besedilih na ta način izražena mnogo redkeje. Tako aorist kot imperfekt sta lahko bila uporabljena tudi kot stilno sredstvo. Zaradi značilnih končnic namreč ob kopičenju oblik (kar je pri pridigah pogosto) ustvarjata občutek ritma in rime. V besedilu so zapisane vse pričakovane oblike aoristov in imperfektov, saj je tvorba večinoma sledila paradigmam. V nekaj primerih je prišlo do nepričakovanih oblik, kar priča o jezikovnih spremembah in vplivu narečij živega jezika na staro cerkveno slovanščino.
Ključne besede: Cločev glagolit, glagol, aorist, imperfekt, stara cerkvena slovanščina, Jernej Kopitar
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2637; Prenosov: 188 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
REVITALIZACIJA STAREGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA CINKARNE CELJE
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarne Celje Industrializacija, katere začetki segajo v začetek devetnajstega stoletja, je povzročila velike socialne in ekonomske spremembe v prostoru. Industrijski razvoj Celja je pospešila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst. Ob novih prometnih vpadnicah so se pričela oblikovati industrijska območja. Tako segajo začetki razvoja Cinkarne Celje v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pomemben mejnik predstavlja deindustrializacija po drugi svetovni vojni z razvojem novih tehnologij, proizvodov in informatiko. Stara industrijska središča med katere spada nedvomno Celje, niso zaznala trenda prihajajočih gospodarskih sprememb. Z odprtjem slovenskega gospodarstva in prehodom na tržno gospodarstvo je nujno prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so opustela in degradirana. S tujko jih imenujemo brownfield. V diplomskem delu z naslovom Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarna Celje želimo predstaviti primer dobre prakse revitalizacije okoljsko degradiranega območja dela stare Cinkarne Celje. V novonastali državi Sloveniji se je pokazala strukturna neprimernost industrijskega sektorja v starih industrijskih središčih, kjer je prevladovala delovno intenzivna, ekološko sporna industrijska proizvodnja. Podjetja, ki niso bila zmožna uspešno prestrukturirati proizvodnje, so pričela propadati. Propad so pospešili zaostreni tržni pogoji in zakonska obveznost spoštovanja okoljevarstvene zakonodaje. Stara Cinkarna Celje je primer, ko je zaradi ekološko neustrezne in zastarele tehnološke proizvodnje prišlo do opuščanja dela dejavnosti, kar je imelo za posledico nastanek degradiranih opuščenih območij v industrijski coni. Na osnovi dobrih praks, uveljavljenih v svetu, se je pričelo z načrtno sanacijo degradiranih območij ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Želeni cilji so sanacija okolja, varovanja nepozidanih površin in izboljšanje kakovosti onesnažene zemlje, vodnih virov in ozračja. Sanacija stare Cinkarne Celje se je pričela z revitalizacijo dela opuščenega območja, ki je v procesu preoblikovanja v poslovno cono Tehnopolis. Cona ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva s ciljem razvoja kreativnih znanj in ustvarjanja pogojev za razvoj novih kvalitetnih delovnih mest. Območje spreminja svojo podobo, saj novo nastala poslovna cona ponuja prostor za razvoj tehnološko naprednih proizvodnih, uslužnostnih in izobraževalnih dejavnosti. Pristop k revitalizaciji predstavlja sodoben model preobrazbe degradiranega industrijskega območja z večnamensko rabo prostora. Zato je projekt revitalizacije območja stare Cinkarne Celje pomemben tako za mesto Celje kot za celotno regijo in širše.
Ključne besede: Ključne besede: tranzicija, brownfield – degradirana industrijska območja, trajnostni razvoj, stara Cinkarna Celje
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2859; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
4.
5.
6.
PRENOVA STARE TERMOELEKTRARNE VELENJE
Iva Pečnik, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Osrednja tema naloge je prenova objekta stare termoelektrarne v Velenju. Objekt je obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove industrijske arhitekturne dediščine. Analitični del obsega nekdanji in današnji pomen objekta za ožjo in širšo okolico, analizo lokacije, materialov in konstrukcije, opisno analizo zunanje arhitekturne pojavnosti in notranje razporeditve prostorov. Izpostavljen in vrednoten je že izdelan projekt prenove obravnavane elektrarne, ki predvideva umestitev novega programa - Fakulteto za energetiko z dejavnostjo inštituta za energetiko. V praktičnem delu je lastni projekt prenove usmerjen k revitalizaciji trenutno propadajoče termoelektrarne, ki bi kot center s kulturnim, izobraževalnim in kreativnim programom doprinesla k ekonomskemu in socialnemu razvoju Velenja ter se povezala z mestom in prebivalci.
Ključne besede: industrijska arhitektura, stara termoelektrarna Velenje, prenova, kulturna dediščina, kulturno-izobraževalno-kreativni center.
Objavljeno: 20.08.2013; Ogledov: 2021; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (103,54 MB)

7.
DOM ZA OSTARELE SVETI TOMAŽ
Monika Rajh, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Naloga obsega kratek opis varstva starejših v Sloveniji, pregled normativov, kratek opis zgodovine kraja Sveti Tomaž in zgodovine šole ter projekt prenovo nekdanje šole z dograditvijo objekta ob njej. Šola je umeščena v center Svetega Tomaža, obkrožajo pa jo cerkev, župnišče in občina, kljub dobri lokaciji že dolgo sameva in nima svoje funkcije. V projektu predstavljamo eno izmed možnosti za prenovo stare šole, pri kateri bi umestili vanjo dom za ostarele in objektu s prenovo in dograditvijo povrnili funkcionalnost. V obstoječi objekt umeščamo prostore za dnevne dejavnosti, v dograjeni objekt pa bivalne enote. Prenova bi pripomogla k ohranitvi krajevnega jedra in razvoju kraja, dom za ostarele pa bi v domačem kraju rešil problem številnih starejših občanov.
Ključne besede: dom za ostarele, stara šola, Sveti Tomaž, prenova, bivalne enote
Objavljeno: 21.08.2014; Ogledov: 1475; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (18,29 MB)

8.
9.
Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenščini
Marko Jesenšek, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Deležniško in deležijsko izražanje z oblikami na -č in -ši je bilo v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja slabo izkoriščeno in skoraj pozabljeno, pod vplivom prekmurskega knjižnega jezika in po vzgledu stare cerkvene slovanščine pa je v 19. stoletju ponovno oživelo. Oblike na -č in -ši so v enotnem slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja postale modne in izrazito knjižne, konec stoletja pa so se z nastopom slovenskih modernistov ponovno umaknile na jezikovno obrobje, kjer so se obdržale v znanstvenem in tudi publicističnem jeziku kot učinkovit skladenjski strnjevalec in sredstvo za hierarhizacijo dejanj.
Ključne besede: slovenščina, slovenska slovnica, deležniki, deležja, zgodovina jezika, stara cerkvena slovanščina, slovenski knjižni jezik, skladenjsko strnjanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 576; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (208,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zgodovina šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici
Lidija Kramberger, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je kronološko predstavljen razvoj osnovnega šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici. Začetki tukajšnjega šolstva segajo v 18. stoletje. Na začetku je pouk potekal v leseni mežnariji, ki jo je finančno podpirala župnija. Leta 1784 je bilo v šolskem okolišu 280 šoloobveznih otrok, zato so zgradili tudi primerno velike šolske prostore. Po letu 1800 je število učencev še zmeraj naraščalo in ker je bilo staro leseno poslopje v slabem stanju, so sklenili zgraditi na istem mestu novo šolsko poslopje. Denar za novo šolsko poslopje je priskrbel takratni župnik Pušenjak, ki je bil zelo vnet za novo šolo. Pridobil je podporo škofijskega ordinariata v Gradcu. Novo poslopje je bilo prav tako enonadstropno ter zidano iz opeke in kamenja. Graditi so ga pričeli leta 1833, naslednje leto pa je bilo že dograjeno. Zaradi visokega števila učencev so odprli še en razred in tako je imela videmska trivialka dva razreda. Pomembni letnici, ki sta zaznamovali zgodovino šolstva pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta leto 1959/60, ko je bila podružnična šola na Stari Gori formalno priključena centralni osnovni šoli v Sv. Juriju ob Ščavnici in leto 1988, ko so podružnično šolo na Stari Gori dokončno ukinili. Avgusta 1971 se je kraj veselil otvoritve novega šolskega poslopja, ki je veljalo za eno najsodobnejših v radgonski občini. Šola je dobila sedem novih učilnic s kabineti in knjižnico. S tem šolskim letom so učenci od petega do osmega razreda obiskovali pouk v novih učilnicah, istočasno pa so prešli tudi na enoizmenski pouk. Devet let kasneje so začeli graditi montažno telovadnico ob novi šoli. Prostorsko in kadrovsko izpopolnjena je osnovna šola vstopila v leto 2000. Vseskozi so potekala različna gradbena dela in sanacije, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je šola priključila različnim mednarodnim projektom. Šola se tudi danes trudi, da vzgojno-izobraževalno delo bogati z mnogimi dodatnimi programi, s številnimi prireditvami in ob sodelovanju z domačim krajem.
Ključne besede: Sveti Jurij ob Ščavnici, Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara Gora, Osnovna šola pri Svetem Duhu na Stari Gori, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, osnovno šolstvo, šolska kronika.
Objavljeno: 16.11.2015; Ogledov: 1381; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici