| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Ključne besede: Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 3101; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (954,33 KB)

2.
SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945
Milan Mrđenović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Ključne besede: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze
Zala Rozina, 2016, diplomsko delo

Opis: Ko je marca 1953 umrl Josif Visarionovič Stalin, je bilo v Sovjetski zvezi zaznati veliko žalost in zmedo. Umrl je namreč človek, ki je državo preobrazil v svetovno velesilo, pripomogel k pospešeni industrializaciji in – kljub velikim človeškim izgubam – popeljal sovjetske narode iz druge svetovne vojne kot zmagovalec. Na dvajsetem kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je potekal februarja 1956, pa so Stalinu poleg nazivov »naš oče«, »naš vodja« in »naš učitelj« pridali še nekatere druge, manj častne: »morilec«, »blaznež«, »oblastnež«. Številni delegati kongresa so mu pripisali krivdo za razmah kulta osebnosti in njegovih negativnih posledic ter ga obtožili neupoštevanja načela kolektivnega vodstva. Nikita Sergejevič Hruščov, generalni sekretar sovjetske partije, pa je storil še korak naprej. V svojem tajnem referatu je Stalinu očital slabo vojaško poveljevanje in poraze v začetni fazi druge svetovne vojne, napake v zunanji politiki ter globoko krizo kmetijstva. Okrivil ga je smrti preštevilnih članov vojaškega kadra, vidnih partijskih funkcionarjev in članov opozicije, najtesnejših sodelavcev, kulturnikov, znanstvenikov in navadnih državljanov. Čeprav naj bi referat ostal skrivnost, so govorice o obtožbah Stalina dosegle sovjetsko in svetovno javnost že v nekaj tednih oz. mesecih. Odzivi so bili najbolj dramatični v Vzhodni Evropi, medtem ko so na Zahodu že lep čas razpravljali o Stalinovih metodah vladanja. Z nastopom Hruščova se je pričel proces destalinizacije oz. odmika od stalinske politike in diktature enega človeka. Na kongresu so zato med drugim poudarili, da v različnih državah obstajajo različne oblike prehoda v socializem. Kasnejši razvoj dogodkov – zlasti krvavo zatrtje madžarske revolucije jeseni 1956 – pa je pokazal, da so spremembe, ki so jih napovedali Stalinovi nasledniki, v veliki meri ostale zgolj pri besedah in da Sovjetska zveza ni nameravala popustiti vajeti.
Ključne besede: Sovjetska zveza, stalinizem, kult osebnosti, Josif Visarionovič Stalin, dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, Nikita Sergejevič Hruščov, destalinizacija.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici