1. Marija Jurić Pahor: Das Gedächtnis des Krieges. Die Isonzofront in der Erinnerungsliteratur von Soldaten und Zivilisten. Klagenfurt/Celovec: Hermagoras Verlag/Mohorjeva založba, 2017, 444 str.Jožica Čeh Steger, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, književnost, spominsko gradivo, soška fronta, teorija spomina, 1. sv. vojna, Srečko Kosovel, Anton Podbevšek Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1278; Prenosov: 103
Celotno besedilo (342,49 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Janez Vrečko: Srečko Kosovel. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 13). (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 247). 555 str.Dejan Šinko, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: Janez Vrečko, Srečko Kosovel, slovenski pesniki, literarne študije, ocene in poročila Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1685; Prenosov: 166
Celotno besedilo (236,12 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Literarno-likovna medmedialnost v izbranih besedilih slovenske književnosti 1. polovice 20. stoletjaManuela Dajnko, 2017, magistrsko delo Opis: V središče raziskovanja sem postavila pojavljanje likovnih umetnin v literarnih besedilih iz obdobja 1. polovice 20. stoletja, pa tudi s konca 19. stoletja. Ob tem sem izhajala iz medmedialnosti, pri čemer sem najprej predstavila njena teoretska izhodišča, nato pa le-ta prenesla še v praktični del. Medmedialnost je razmeroma mlad pojem, ki ga lahko opredelimo kot interakcijo med različnimi mediji, kar se odraža v medsebojnem prepletanju, vzajemnem prevzemanju in sklicevanju enega medija na drugega. Ker sem se sama osredotočila na odnose med literaturo in likovno umetnostjo, me bo zanimala literarno-likovna medmedialnost.
Ukvarjala sem se z besedili avtorjev, ki se uvrščajo bodisi v simbolizem bodisi v ekspresionizem oziroma se njihovo literarno snovanje umešča med obe književni smeri. Poleg Ivana Cankarja (1876–1918) vključujem še Izidorja Cankarja (1886–1958), Vojeslava Moleta (1886–1973), Ivana Preglja (1883–1960), Srečka Kosovela (1904–1926) in Ivana Dornika (1892–1968). Našteti literati so v svojih delih izpostavili različna umetniška dela.
Posvetila sem se predstavitvi opisov del likovnih umetnin. Posebej me je zanimala medmedialna vloga likovnih umetnin v literarnem delu in recepcija likovne umetnosti z vidika literarnih oseb oziroma z vidika lirskega subjekta.
Ugotavljala sem, katere umetnine so pisatelji izpostavili v svojih besedilih, kako so reprezentirane, kaj so pomenile v tistem času, kakšna je njihova vloga v določenem literarnem delu, kakšno mesto zavzemajo v besedilu idr. V sklepu sem strnila temeljna spoznanja iz analitičnega dela. Ključne besede: medmedialnost, moderna, ekspresionizem, likovna umetnost, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Vojeslav Molè, Ivan Pregelj, Srečko Kosovel, Ivan Dornik Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 296
Celotno besedilo (2,08 MB) |
4. RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEManuela Jaušovec, 2010, diplomsko delo Opis: Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske zmožnosti v prvem triletju osnovne šole.
Prvi del naloge je namenjen predstavitvi življenja Srečka Kosovela kot človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno produktivnem življenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela.
Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in spodbujanje recepcijske zmožnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmožnosti za poezijo, sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika književne didaktike.
Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze, preko katerih sem želela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za književno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Izbrala sem didaktični instrumentarij najpomembnejših slovenskih založb in analizirala zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato pa sledi še interpretacija rezultatov. Ključne besede: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmožnosti za poezijo, mladinska književnost, integracijska metoda književnega pouka Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 3526; Prenosov: 274
Celotno besedilo (704,96 KB) |