| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA MOBILNEGA TELEFONA PRI NUDENJU PRVE POMOČI
Sandra Bajde, 2011, diplomsko delo

Opis: Način življenja ljudi se je v novejšem času zelo spremenil in s seboj prinesel tudi spremembe v načinu aktivnega življenja, intenziviral prisotnosti stresa, neustrezno prehranjevanje, spremembe v navadah in delu ljudi, ... Zaradi omenjenih sprememb se na vrhu lestvice nevarnih vplivov na zdravje človeka pojavljajo najrazličnejše oblike bolezni srca in ožilja. Ideja obravnave problematike diplomskega dela izvira iz prepogoste situacije, ko se lahko na katerem koli mestu zgodi nenadno in akutno spreminjanje zdravstvenega stanja naključnega človeka. Diplomsko delo se omejuje v okvire aktivnega poseganja v protokol prve medicinske pomoči v primeru srčnega infarkta pri človeku. Namen diplomske naloge je bilo razviti e-vodnik uporabe temeljnih postopkov oživljanja, s katerim bi skrajšali čas začetka oživljanja prizadetega in s katerim bi pripomogli k bolj pravilni izvedbi postopkov oživljanja prizadetega. Zanimalo nas je, ali ljudje poznajo simptome srčnega infarkta in kako uspešni so pri nudenju temeljnih postopkov oživljanja. Posebno nas je zanimalo razmerje uspešne pomoči, ko naključni reševalec uporabi svoje dosedanje znanje prve pomoči in, ko reševalec pri izvedbi pravilnega postopka oživljanja uporabi možnosti, ki jih nudi mobilni telefon z ustreznim e-vodnikom uporabe temeljnih postopkov oživljanja. V raziskovalnem delu je bil izveden preizkus pravilnega poteka temeljnih postopkov oživljanja na lutki - z uporabo e-vodnika na mobilnem telefonu in brez njega. Odgovore o tem, koliko ljudje poznajo simptome srčnega infarkta in kako v takem primeru pravilno ukrepati, smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Rezultati raziskave kažejo, da sta znanje in informiranost pomembna dejavnika pri pravilnem poteku temeljnih postopkov oživljanja. Pridobili smo rezultate, ki kažejo na to, da je bila izvedba temeljnih postopkov oživljanja z uporabo e-vodnika na mobilnem telefonu bolj pravilna, kot izvedba brez mobilnega telefona. Splošno znanje ljudi o srčnem infarktu, njegovih simptomih in ukrepih, ko pride do akutnih sprememb v tej smeri, je glede na raziskavo dokaj dobro, vendar pa je znanje nudenja temeljnih postopkov oživljanja dokaj slabo. Diplomska raziskava ugotavlja, da bi bilo izvajanje ustreznih delavnic zelo učinkovito. S tem bi ljudje svoje vedenje o vzrokih za nastanek infarkta, njegovem nastanku in o temeljnih postopkih oživljanja lahko osvežili ali izpopolnili in tako pridobili znanja in izkušnje, ki bi lahko človeku, ki doživlja srčni infarkt, ustrezno pomagali. Zelo pomembno je hitro prepoznavanje simptomov srčnega infarkta ter hitro in pravilno nudenje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja v primeru zastoja srca in dihanja. Tako lahko človeku rešimo življenje s hitrim začetkom in pravilnim izvajanjem oživljanja. Ob hitrem prepoznavanju simptomov srčnega infarkta lahko preprečimo zaplete in izboljšamo prognozo bolezni.
Ključne besede: Srčni infarkt, temeljni postopki oživljanja, e-vodnik, mobilni telefon
Objavljeno: 30.01.2012; Ogledov: 1857; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Akutni srčni infarkt pri starostnikih
Luka Solina, 2014, diplomsko delo

Opis: Akutni srčni infarkt je stanje, pri katerem pride do odmrtja srčne mišice zaradi pomanjkanja dotoka kisika ob zapori koronarne žile. Je ena od treh oblik akutnega koronarnega sindroma. Je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, nepravilna prehrana, telesna neaktivnost, stres, kajenje, tudi starost. Namen diplomskega dela je predstavili akutni srčni infarkt pri starostnikih, dejavnike tveganja in njihov pomen pri nastanku akutnega srčnega infarkta. Predstavili smo tudi rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo po prebolelem akutnem srčnem infarktu, ki sta zraven zdravljenja z zdravili pomemben del procesa okrevanja. V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela,v empiričnem delu smo izvedli študije primera z metodo intervjuja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih deset starejših bolnikov po prebolelem akutnem srčnem infarktu. Raziskali smo najpomembnejše dejavnike tveganja, ki so jih bolniki imeli pred akutnim srčnim infarktom in ugotavljali koliko se bolniki po prebolelem akutnem srčnem infarktu držijo navodil zdravega življenja.. Kot najpogostejši možni prisotni dejavniki tveganja za akutni srčni infarkt so se izkazali nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, stres in nezadostno gibanje. Vključeni v raziskavo so se po akutnem srčnem infarktu začeli zavedati pomena zdrave prehrane, aktivnega gibanja, ter prenehanja kajenja.
Ključne besede: Akutni srčni infarkt, starostnik, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 1049; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (754,07 KB)

3.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJA
Janja Mulec, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Ključne besede: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1159; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (6,82 MB)

5.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

6.
Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezni
Marajka Toplak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati. Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 384; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Napovedovanje rezultatov rehabilitacije
Jakob Jančar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridobili smo datoteko z izbranimi podatki o pacientih in pacientkah, ki so doživeli srčni infarkt. Zanimalo nas je, kateri parametri nam lahko pomagajo napovedati uspešnost rehabilitacije po srčnem infarktu. Proces podatkovnega rudarjenja je bil izveden z uporabo programa Orange. Uporabljene metode podatkovnega rudarjenja so bile Bayesov algoritem, CN2 inducirana pravila in odločitvena drevesa. Z uporabo teh metod je bil zgrajen model, ki omogoča testiranje vsake izmed metod, kar služi primerjavi metod. Za posamezno metodo so bile izbrane ustrezne funkcije vizualizacije, ki predstavijo odločitveno znanje. Naloga obravnava dva izmed možnih kriterijev za uspešno rehabilitacijo. Za vsakega izmed obeh primerov je podana primerjava rezultatov uporabljenih metod.
Ključne besede: • Podatkovno rudarjenje • Srčni infarkt • Proces rehabilitacije
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 271; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

8.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 79; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici