| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O SPREMEMBAH V OKOLJU S POMOČJO SODOBNIH DIDAKTIČNIH STRATEGIJ V PRVEM TRILETJU
Andreja Rečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V praktičnem diplomskem delu z naslovom Ozaveščanje učencev o spremembah v okolju s pomočjo sodobnih didaktičnih strategij v prvem triletju je teoretični del razdeljen na okoljski in pedagoško-didaktični vidik. V okoljskem vidiku so predstavljene splošne okoljske spremembe in težave v ravnanju z okoljem v današnjem času ter okoljska vzgoja kot pomemben dejavnik vzgoje za dolgoročno prihodnost. Pedagoško-didaktični vidik predstavlja sodobne didaktične strategije pouka in didaktične pristope za pouk okoljske vzgoje ter opredelitev predmeta spoznavanje okolja z vidika okoljske vzgoje. Empirična raziskava nam prikaže, kako učiteljice uresničujejo cilj, pri katerem učenci spoznavajo, da so spremembe v okolju za živali ali rastline včasih ugodne, včasih pa škodljive, in katere didaktične strategije uporabljajo. Rezultati so pokazali, da nekatere učiteljice cilj obravnavajo površinsko, da pa v proces poučevanja vnašajo elemente odprtega pouka. V praktičnem delu je priložena priprava na učno uro, ki sem jo z elementi izkustvenega in problemskega pouka izvedla tako, da so učenci izbrani cilj iz raziskave usvojili z neposrednim opazovanjem narave in človekovega vpliva nanjo ter da so s praktičnimi dejavnostmi samostojno prišli do novih spoznanj.
Ključne besede: Spremembe v okolju, okoljska vzgoja, predmet spoznavanja okolja, sodobne didaktične strategije, prvo triletje.
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 3110; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

2.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2603; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
4.
Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj
Petra Potočnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 99; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici