| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
VPLIV DIDAKTIČNIH IGER NA ZNANJE UČENCEV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDU
Natalija Palko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vpliv didaktičnih iger na znanje učencev pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu je sestavljeno iz treh zaokroženih celot, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: Igra (pojasnjeno je, kaj je igra, njena zgodovina, vrste iger in pomen igre za otroka), Psihološki sklop (pojasnjene so psihofizične sposobnosti sedemletnikov) in Didaktični sklop (v njem so pojasnjeni osnovni segmenti pouka ter predstavljen učni predmet spoznavanje okolja). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, oziroma rezultati inicialnega in finalnega testa, s katerima smo merili znanje otrok v eksperimentalni skupini (N=17) in kontrolni skupini (N=16), pred izvedbo praktičnega dela in po njej. Ugotovljeno je, da je imela kontrolna skupina boljše rezultate na inicialnem testu, kljub temu pa je bila eksperimentalna skupina na finalnem testu za 7 % boljša od kontrolne. Eksperimentalna skupina je tako na finalnem testu napredovala, kontrolna skupina pa nazadovala. Didaktične igre so k boljšemu znanju pomagale dekletom, vendar je ta razlika zanemarljiva. Glede na predznanje pa so didaktične igre pripomogle k največjemu napredku učencev s podpovprečnim predznanjem, saj je bil njihov napredek za 11 % večji od napredka nadpovprečnih učencev. V praktičnem delu so podrobne učne priprave za pouk spoznavanja okolja v eksperimentalni in kontrolni skupini z učno vsebino veter (pri čemer smo v eksperimentalni skupini pouk izvajali s pomočjo didaktičnih iger), natančen potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da so bili učenci nad didaktičnimi igrami vidno navdušeni in so pri igri zelo uživali. Res je, da tako izvedena ura od učitelja zahteva veliko truda pri pripravi in napora pri izvajanju, vendar se to na koncu obrestuje, poudariti pa moramo, da so učenci premalo vajeni dela z didaktičnimi igrami.
Ključne besede: didaktična igra, drugi razred, spoznavanje okolja, pedagoški eksperiment, znanje otrok
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 920; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

82.
PROJEKTNI POUK PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V KONTEKSTU RAZKORAKA MED NARAVOSLOVNO-TEHNIČNIMI IN DRUŽBOSLOVNIMI VSEBINAMI
Venesa Brglez, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Projektni pouk pri predmetu spoznavanje okolja v kontekstu razkoraka med naravoslovno-tehničnimi in družboslovnimi vsebinami, smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kakšno stališče imajo učitelji prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja do projektnega dela, koliko projektnih del letno izvedejo in kakšni so ti po obsegu. Prav tako nas je zanimalo, katere vsebine iz učnega načrta za spoznavanje okolja učitelji obravnavajo pri projektih in zakaj ter kako so za projektno delo motivirani učenci in ali učitelji opazijo večjo motiviranost pri obravnavi naravoslovnih ali družboslovnih vsebin. V raziskavo je bilo vključenih 5 učiteljev, občine Slovenske Konjice. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da se v prvem triletju osnovne šole projektno delo ne uporablja v vseh njegovih fazah izvedbe, ampak učitelji pri svojem delu uporabljajo zgolj posamezne elemente projektnega dela. Na splošno imajo učitelji pozitiven odnos do projektnega dela, saj učenci z njim pridobijo ogromno izkušenj, se navadijo na samostojno delo, se naučijo sodelovati, a se zanj zaradi pomanjkanja časa, prenatrpanih učnih načrtov, prevelikega števila učencev v razredu in dodatnega dela, ne odločajo pogosto. Učitelji izvajajo projektno delo enkrat do večkrat letno v manjšem obsegu, ki traja par ur pa do največ 14 dni. Za večje projekte se v prvem triletju ne odločajo. Učitelji v projektno delo vključujejo tako družboslovne kot naravoslovne vsebine znotraj predmeta spoznavanje okolja. Slednje sicer vključujejo v projektno delo pogosteje, saj pri njih opažajo večje zanimanje pri učencih. Učenci so na splošno motivirani za projektno delo, se pa zmeraj najde kakšen posameznik, ki za takšen način dela ni navdušen. Empirična spoznanja nam razkrivajo, da je učencem všeč konkretno, povezano z naravo in tisto, kar jim je blizu. Zato smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali model enodnevnega projekta, učno pot na območju občine Slovenske Konjice, katerega lahko učitelji prvega triletja, natančneje tretjega razreda, uporabijo pri pouku. Učno pot sestavlja 10 postaj, katere temeljijo na raziskovalnem in eksperimentalnem delu ter didaktičnih igrah, s pomočjo katerih učenci rešujejo pripravljene naloge in izvajajo različne dejavnosti.
Ključne besede: spoznavanje okolja, razredni pouk, projektni pouk, družboslovje, naravoslovje, učna pot
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 686; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

83.
VERTIKALNA GRADNJA IZBRANIH GEOGRAFSKIH VSEBIN NA RAZREDNI STOPNJI
Suzana Kračun, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vertikalna gradnja izbranih geografskih vsebin na razredni stopnji združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu smo razložili pojma pojmovne mape in didaktična načela. Didaktična načela smo bolj podrobno opisali v povezavi z vertikalno gradnjo pojmov, saj so učiteljem pri poučevanju v veliko pomoč. Nato smo pojasnili pomen šestih geografskih pojmov, katerih vertikala nas v diplomski nalogi zanima. Ker na razredni stopnji nimamo predmeta geografija, nas zanima tudi, kako so geografske vsebine integrirane v predmetih spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu sta narejeni dve analizi, in sicer analiza učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba ter analiza didaktičnih kompletov za omenjena predmeta, in sicer založb Modrijan in Mladinska knjiga. Ugotavljamo, da bi lahko bila vertikalna kontinuiteta pri določenih geografskih pojmih bolj dosledna, tako v učnih načrtih kot v učbenikih in delovnih zvezkih. Predstavljena je kvalitativna raziskava, vezana na ugotavljanje, kako poteka nadgradnja izbranih geografskih pojmov od vstopa v šolo do konca razredne stopnje, izpeljana s pomočjo intervjujev, na vzorcu treh učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se učiteljem vertikalna gradnja pojmov zdi zelo pomembna, pri tem pa se jim zdi najpomembnejše predznanje učencev. Pri obravnavi novih pojmov so jim v veliko pomoč pojmovne mape, ki pomenijo metodo za aktiviranje učenčevega predznanja v obliki hierarhične mreže in jih, glede na intervju, ki smo ga opravili, intervjuvani učitelji porabljajo.
Ključne besede: vertikalna gradnja, geografski pojmi, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 362; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

84.
Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajci
Nives Grah, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajci« sestavljata dve samostojni, a med seboj povezani in prepleteni celoti – teoretični in praktični del. Teoretični del vsebuje tri, na raziskovalni problem vezane sklope: naravoslovni sklop (zgodovina naravoslovja, konstruktivizem in naravoslovje v šoli, predvsem zgodnje naravoslovje v osnovnošolskem okolju), psihološki sklop (psihofizične lastnosti osemletnikov) in didaktični sklop (pomen eksperimentalnega dela pri pouku spoznavanja okolja in njegove zakonitosti). Praktični del obsega podrobno učno pripravo, opis poteka dela in evalvacijo izvedene učne ure pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu Osnovne šole Puconci. Z izvedbo učne ure smo ugotovili, da mora pouk temeljiti na izkustvenem učenju in eksperimentalnem delu, ki zagotavljata, da pridobljeno znanje ostane trajno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju. Doseganje omenjenega pri učencih zahteva učiteljevo natančno in dobro strukturirano učno pripravo ter zlasti njegovo ustrezno strokovno usposobljenost in prilagodljivost različnim situacijam. Za zagotavljanje nemotenega poteka dela mora učitelj skrbno nadzorovati izvajanje eksperimentov in poskrbeti za varnost, naloge in aktivnosti pa prilagoditi razvojni stopnji učencev.
Ključne besede: naravoslovje, osnovna šola, spoznavanje okolja, eksperimentalno delo, jajca
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

85.
Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja
Patricija Majerič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Piagetovo kognitivno razvojno teorijo, osnovne značilnosti poučevanja tehnike in tehnologije v osnovni šoli, učni načrt spoznavanja okolja ter učbeniške komplete za spoznavanje okolja z vidika tehnike in tehnologije, različne vrste gradiv in osnovne šole, ki so sodelovale v sklopu empiričnega dela. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja ugotavljali razlike v uporabi delovnih gradiv, in sicer na neslučajnostnem vzorcu učencev in učiteljev 3. razredov osnovnih šol v ptujskem šolskem okolju. Ugotavljali smo, ali učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, ali učitelji načrtujejo izključno izdelke, ki jih predlagajo posamezni učbeniški kompleti, in katera delovna gradiva se pri pouku uporabljajo najpogosteje glede na lokacijo šole, delovno dobo učitelja, izobrazbo učitelja ter naziv, ki ga je učitelj pridobil z napredovanjem. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in anketnega vprašalnika za učitelje. V raziskavi je sodelovalo 260 učencev in 13 učiteljev. Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS. Ugotovili smo, da učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, učitelji ne načrtujejo izključno izdelkov, ki jih predlagajo učbeniški kompleti, ter da je najpogosteje uporabljeno delovno gradivo pri pouku spoznavanja okolja papir.
Ključne besede: 3. razred osnovne šole, spoznavanje okolja, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, ptujski šolski okoliš.
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 508; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

86.
UPOŠTEVANJE UČNIH STILOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Kaja Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Upoštevanje učnih stilov pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole je sestavljena iz treh delov, in sicer teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V njej opozarjamo na pomen učnih stilov pri pouku. Ti so pri učenju temeljnega pomena, saj pravilen način učenja pripomore k lažjemu učenju in uspešnejšim rezultatom. Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o učnih stilih, vrstah in učnih stilih v povezavi s predmetom spoznavanje okolja. V empiričnem delu magistrske naloge je bila z vidika upoštevanja učnih stilov narejena analiza za trenutno potrjene delovne zvezke za predmet spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ugotavljamo, da v delovnih zvezkih pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole prevladuje vidni učni stil, sledita mu gibalni in slušni učni stil. V praktičnem delu smo predstavili štiri učne ure s poudarkom na posameznem učnem stilu ter eno uro, kjer je bil poudarek na vseh treh učnih stilih. Učenci so po vsaki uri opravili kratek preizkus znanja. Ugotovili smo, da je največ učencev najboljše rezultate doseglo pri uri, ki je vsebovala vse tri učne stile. Sledili so učenci, ki so dosegli najmanj točk pri uri, kjer je prevladoval njihov učni stil, nato učenci, ki so dosegli največ točk pri uri s poudarjenim njihovim prevladujočim učnim stilom.
Ključne besede: Učni stili, delovni zvezek, spoznavanje okolja, tretji razred, osnovna šola
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 809; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

87.
Razvoj in uporaba didaktičnih iger pri izvedbi prometno-varnostnih vsebin v 4. razredu
Tjaša Lebar, 2017, magistrsko delo

Opis: Didaktična igra je igra, ki ima zastavljene določene cilje iz nacionalnega učnega načrta in je lahko zelo v pomoč v učnem procesu. Učenci so bolj motivirani in vključeni v poučevanje. O prometu je veliko napisanega, vendar se premalo zavedamo, kako pomembni smo v prometu, še posebej otroci. Da bi jih spodbudili k razmišljanju o tem, kako se pravilno vesti v prometu, smo jim pripravili štiri različne didaktične igre s prometno-varnostnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj je promet, katere cilje zajema prometna vzgoja, kako pomembni so otroci v prometu ter program prometne vzgoje v izobraževanju. Nato smo se osredotočili na tri učne predmete, in sicer na predmet spoznavanje okolja, predmet naravoslovje in tehnika ter predmet družba. Vsak predmet smo najprej opredelili, nato še opisali splošne cilje. Sledi kognitivni razvoj otroka s poudarkom na predoperacionalni stopnji in stopnji konkretno logičnega mišljenja. Potem smo opisali igro ter njen pomen, izpostavili smo pomen didaktičnih iger, opisali nekaj teorij o igrah, njene elemente in vrste. Za na konec smo zapisali še nekaj o igračah ter njihovih zahtevah. V praktičnem delu smo predstavili osem didaktičnih iger domače izdelave z vsemi učnimi cilji, medpredmetnimi povezavami, pravili in fotografijami. Štiri od teh iger smo tudi izvedli v 4. razredu osnovne šole, ostale štiri so samo kot dodatek in za izvedbo za vnaprej. Namen je bil razviti didaktične igre in jih skozi specifične metode proučiti in ugotoviti, kako učenci sprejemajo takšen način dela. Odziv učencev je bil izjemno pozitiven, kar smo izvedeli preko anonimnega vprašalnika.
Ključne besede: razredni pouk, prometna vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, didaktična igra.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 644; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

88.
Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori)
Simona Škvarč, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, praktični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljeno učenje izven učilnice, ki ga zaokroža izkustveno učenje. V praktičnem delu (izpeljanem v tretjem razredu Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova) je podrobna učna priprava Dobova in življenjski prostori v njej, ki izhaja iz teoretičnih spoznanj teoretičnega dela naloge, opisan je potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da takšen način dela zahteva od učitelja skrbnejšo pripravo, strokovno znanje, poznavanje učencev in zagotavljanje varnosti, za učence pa višjo motivacijo, iznajdljivost in timsko sodelovanje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, torej predtesta (izveden je bil 14 dni pred izvajanjem učnega sprehoda) in potesta (izveden je bil 14 dni po izvajanju učnega sprehoda). Ugotovljeno je, da učenci svoj kraj in življenjske prostore v njem dobro poznajo, so pa rezultati potesta višji.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, tretji razred, učni sprehod
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

89.
Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu - študija primera
Janja Izak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu – študija primera je sestavljena iz treh zaokroženih enot, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del sestoji iz didaktičnega sklopa (predstavljen učni predmet spoznavanje okolja, učbeniki, didaktične strategije za poučevanje predmeta ter raziskovalne škatle), psihološkega sklopa (predstavljene so psihološke lastnosti osemletnikov, na katere je vezan raziskovalni problem) in geografskega sklopa (predstavljen je kraj Muta in Osnovna šola Muta, kjer je potekal pedagoški eksperiment). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katerih namen je bil ugotoviti vpliv uporabe raziskovalnih škatel na znanje in ravnanje učencev ob vsebini Varno v prometu. Ugotovljeno je, da raziskovalne škatle pozitivno vplivajo na znanje učencev, saj je bilo le-to po uporabi raziskovalnih škatel višje v povprečju za 15,84 %. V praktičnem delu so natančna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega, torej pouk spoznavanja okolja ob uporabi raziskovalnih škatel.
Ključne besede: raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, raziskovalne škatle, tretji razred, promet
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 299; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

90.
Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt
Sanja Rogulj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Ključne besede: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 487; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici