| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
RAZVIJANJE NARAVOSLOVNE PISMENOSTI PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V TRETJEM RAZREDU
Monika Zupanc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je uvodoma teoretično predstavljeno naravoslovno znanje. Opredeljujejo ga pojmi, postopki in stališča, ki se razvijajo z naravoslovnimi dejavnostmi. V nadaljevanju sledi predstavitev preverjanja in ocenjevanja znanja. Poudarek je na preverjanju naravoslovnega znanja, saj sodobne oblike in metode dela, ki temeljijo na aktivni vlogi učencev, zahtevajo tudi drugačno preverjanje in ocenjevanja znanja. Ugotavljali smo zastopanost dejavnosti, ki vključujejo postopke, v učnem načrtu in v učbeniških kompletih za spoznavanje okolja v tretjem razredu. Razlike v številu zastopanosti postopkov glede na posamezne tematske sklope in posamezne založbe so analizirane. Rezultati so pokazali, da so postopki v priročnikih, učbenikih in delovnih zvezkih posameznih založb različno zastopani, v učnem načrtu se postopki pojavljajo predvsem med predlaganimi dejavnostmi, največ v naravoslovnih tematskih sklopih. Dodali smo nabor nalog oz. dejavnosti za razvijanje, preverjanje in ocenjevanje procesnega znanja oz. postopkov.
Ključne besede: spoznavanje okolja, naravoslovna pismenost, naravoslovno znanje, postopki, preverjanje
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2942; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

22.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Vaupotič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodobni pristopi poučevanja nadomeščajo tradicionalne vzorce poučevanja in s tem prinašajo drugačno načrtovanje in izvajanje pouka, da lahko učitelji učinkoviteje spremljajo učenčev napredek in jim nudijo kakovostno povratno informacijo. Tako morajo najprej ustvariti pogoje za spremljanje napredka učencev, odstopiti od tradicionalnih vzorcev poučevanja in se preleviti iz vloge posredovalca znanja v vlogo organizatorja pouka in motivatorja ter učenca usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Pri tem vzorcu poučevanja ni več učitelj v aktivni vlogi, ampak učenec. Cilj takšnega poučevanja pa je kakovostna povratna informacija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja znanja ter namen, vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Prikazali smo tudi razliko med tema dvema procesoma. Predstavili smo kakovostno povratno informacijo, ki je ključnega pomena pri obeh procesih, saj se razlikujeta samo pri obliki povratne informacije. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali stanje preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku spoznavanje okolja v 3. razredu. Zanimalo nas je, ali so standardi znanja učiteljem dovolj dobro vodilo pri opisnem ocenjevanju, na kakšen način pridobivajo opisne ocene in kakšno raven znanja pri tem zahtevajo, v kolikšni meri se poslužujejo sodobnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kaj menijo o formativnem preverjanju znanja, kakšne ovire srečujejo pri izvajanju le tega, ga je dovolj, glede na to da ga izvajajo sami, s kakšnimi ovirami se ob tem srečujejo in katere prednosti formativnega preverjanja so za anketirane učitelje pomembne. Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda pri pouku spoznavanje okolja najpogosteje od učencev zahtevajo rabo usvojenega znanja, pri načinu pridobivanja opisne ocene še vedno prevladuje ustno spraševanje, po njihovem mnenju je formativnega preverjanja znanja dovolj, največ težav pa imajo pri organizaciji situacije za formativno preverjanje, tudi ustreznega instrumentarija ni za takšno preverjanje.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, povratna informacija, spoznavanje okolja, avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, formativno preverjanja znanja, nivoji znanja
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 8123; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

23.
POUK NARAVOSLOVNIH VSEBIN V GOZDU IN OB RIBNIKU OZIROMA MLAKI PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA
Valentina Vogrinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Pouk spoznavanja okolja predstavlja nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta in odkrivanja prepletenosti ter soodvisnost v pojavih in procesih v naravnem in družbenem okolju. Znanje, ki nastaja iz neposrednih izkušenj v okolju, se pri pouku poglablja in razširja. Zato je zelo pomembno, da si otroci v zgodnjih letih poučevanja pridobijo izkušnje in da uživajo v raziskovanju. Pomemben del raziskovanja naj bo pripovedovanje drugim, kaj vidijo, kaj mislijo in kaj so se naučili. Pomembno je, da si te izkušnje pridobijo preko konkretnih izkušenj, s konkretnimi situacijami in na konkretnem terenu. V diplomskem delu, ki je pred vami, smo želeli s študijo literature in empirično raziskavo med učitelji prvega triletja predstaviti dve pomembni življenjski okolji in njihovo vključevanje učencev v naravno okolje. Vzorec, na katerem je potekala raziskava, predstavlja 107 učiteljev prvega triletja. Podatke smo zbirali novembra in decembra 2010 na različnih šolah po Sloveniji. Dobljene rezultate smo analizirali in preverili naše hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji še v precejšnjem številu izogibajo poučevanja v gozdu in ob ribniku oziroma mlaki.
Ključne besede: spoznavanje okolja, življenjska okolja, pouk, gozd, ribnik, mlaka
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 1410; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

24.
RAZISKOVALNO USMERJENI POUK SPOZNAVANJA OKOLJA
Martina Kosaber, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri raziskovalno usmerjenem pouku je učenec v vlogi aktivnega raziskovalca – sam išče in odkriva novo. Zadošča, da odkrije nekaj, česar še ni vedel. Bistvo je: odkrivati svet samemu sebi. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo raziskovalni pouk in opredelimo njegov namen, značilnosti in cilje. Predstavimo tudi organizacijske oblike raziskovanja, učne oblike in stopnje raziskovalnega procesa. V empiričnem delu smo proučili odnos učiteljev tretjega razreda do raziskovalnega pouka pri predmetu spoznavanje okolja. Predvsem nas je zanimalo, kako učitelji pojmujejo raziskovalni pouk, kako pogosto in kje ga izvajajo ter kaj so prednosti in kaj pomanjkljivosti raziskovalnega pouka. Proučili smo, ali obstajajo razlike med rezultati glede na dolžino učiteljeve delovne dobe. Rezultati so pokazali, da učitelji poznajo raziskovalni pouk in da ga najpogosteje izvajajo pri naslednjih tematskih sklopih: Jaz in narava, Kaj zmorem narediti in Pogledam naokrog. Izvajajo ga v okolici šole, učilnici in šoli v naravi. Prednosti raziskovalnega pouka so večja samostojnost učencev, eksperimentiranje in večja motiviranost učencev. Slabosti raziskovalnega pouka pa sta, da načrtovanje in organizacija vzameta veliko časa, pri rednem pouku pa le-tega velikokrat primanjkuje. Učitelji se želijo dodatno usposabljati za raziskovalni pouk.
Ključne besede: razredni pouk, raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2962; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (884,73 KB)

25.
AKTIVNOSTI UČENCEV IZVEN UČILNICE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 2. RAZREDU
Mateja Venek, 2011, diplomsko delo

Opis: Učni načrt spoznavanja okolja priporoča učitelju, da naj učenec čim več spoznava okolje izven učilnice, saj je dokazano, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi. Učence je pri delu treba voditi in pripraviti zanje primerne aktivnosti oziroma naloge. V teoretičnem delu diplomske naloge z naslovom Aktivnosti učencev izven učilnice pri pouku spoznavanja okolja v 2. razredu so predstavljene predvsem aktivnosti učencev pri terenskem delu. Izhodišča temeljijo na pojmu terensko delo, izpostavljene so metode terenskega dela ter opisane spretnosti in sposobnosti, ki jih učenci razvijajo pri delu izven učilnice. Praktični del je bil izveden na Osnovni šoli Ribnica na Pohorju, kjer se je z učenci drugega razreda načrtovalo, izvedlo in ocenjevalo primer terenskega delo za tematski sklop Pogledam naokrog. Ugotovitve potrjujejo hipotezo, da se lahko s pomočjo terenskega dela razvijajo pomembne spretnosti in sposobnosti otrok, in sicer natančno opazovanje, primerjanje, razvrščanje, urejanje, sklepanje itd. Poleg teh pa se razvijajo pomembne vzgojne komponente, kot so: sodelovanje, strpnost in mir, pozitivna klima.
Ključne besede: terensko delo, aktivnosti učencev, predmet spoznavanje okolja.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2270; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

26.
DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V DRUGEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Katja Petauer Vizjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Didaktična igra je dejavnost, ki sledi točno določenim vzgojno-izobraževalnim ciljem, hkrati pa mora biti smiselno zastavljena, estetsko oblikovana, trpežna, uporabna in praktična. Pri njej je najpomembneje, da se učenci igrajo in ob tem pozabijo na učenje oziroma se ob igri učijo z veseljem in brez prisile. Ker je igra otroku prirojena dejavnost, ki je nujno potrebna za njegov kognitivni, afektivni in psiho-motorični razvoj, jo je priporočljivo vključiti v šolo, zlasti pri pouku v prvih razredih. V praktičnem delu diplomskega dela je predstavljenih 21 didaktičnih iger za različne tematske sklope, ki so nastale kot pripomoček k učenju ali utrjevanju v drugem razredu osnovne šole pri pouku spoznavanja okolja. Skozi diplomsko nalogo sem ugotovila, da imajo otroci pozitiven odnos in močan interes do takšnih iger.
Ključne besede: Ključne besede: spoznavanje okolja, igra, didaktična igra, razvoj otroka
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 7711; Prenosov: 1728
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

27.
DRAMSKE IGRE S POUDARKOM NA SPOZNAVANJU VSEBIN IZ NARAVNEGA OKOLJA V 1. STAROSTNEM OBDOBJU
Anja Pristovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dramske igre s poudarkom na spoznavanju vsebin iz naravnega okolja v 1. starostnem obdobju je nastalo predvsem z namenom, da se otrokom približa dramske igre in s pomočjo teh iger naravno okolje. Teoretični del zajema poglavja o dramski vzgoji v predšolskem obdobju. Tu lahko zvemo, kakšen in kolikšen pomen pravzaprav ima dramska vzgoja v zgodnjem otroštvu. V ostalih poglavjih pa je opisano zgodnje spoznavanje narave, dotaknemo se čutil, izkušenj ter materialov. V empiričnem delu so predstavljene dramske igre, ki so bile izvedene v vrtcu. Otrokom 1. starostnega obdobja smo pripravili dramske igre, s pomočjo katerih so na igriv način doživljali svet okoli nas in uživali ob tem, raziskovali in spoznavali okolje, urili svoje spretnosti čutenja, se poigravali z domišljijo… S tem diplomskim delom smo ugotovili, da dramske igre otroka celostno bogatijo, spodbujajo njegovo domišljijo, ter so izjemno priljubljene med otroci. Vzgojitelji lahko skozi dramske igre tudi popestrijo druga področja kurikuluma, kot je v našem primeru to bilo predvsem področje narave.
Ključne besede: Predšolsko obdobje, dramska vzgoja otrok, dramske igre, spoznavanje okolja, raziskovanje s čutili.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 3965; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (34,03 MB)

28.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN V PRVEM TRILETJU SLOVENSKE OSNVNE ŠOLE IN V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V TEANECKU, ZDA
Tanja Luskar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija in ZDA sta državi na dveh različnih kontinentih in se v marsičem razlikujeta. Ravno zaradi tega me je zanimalo, ali sta si tako zelo različni v izobraževanju otrok v prvih treh letih osnovnega šolanja. Podobnosti in razlike so opisane v tej diplomski nalogi. V diplomski nalogi, ki je razdeljena na dva dela, sem v teoretičnem delu najprej predstavila šolski sistem in njegovo zgodovino, cilje ter program osnovnošolskega izobraževanja, učne načrte za spoznavanje okolja v Sloveniji ter družboslovje in naravoslovje v ZDA. Na podlagi teoretičnih dejstev in lastnih izkušenj sem v drugem delu diplome primerjala, kakšne so podobnosti in razlike pri poučevanju naravoslovnih in družboslovnih vsebin v prvih treh razredih v Sloveniji in v Teanceku v ZDA. Naredila sem primerjavo ciljev prvega, drugega in tretjega razreda pri predmetu spoznavanje okolja v slovenski osnovni šoli in ciljev male šole, prvega in drugega razreda pri predmetih naravoslovja (Science) in družboslovja (Social Studies) ameriške osnovne šole. Ugotovila sem, da je izobraževanje glede na vsebino in število ciljev, ki jih poučujejo slovenski in ameriški učitelji, primerljivo.
Ključne besede: Slovenija, ZDA, šolski sistemi, učni načrt, spoznavanje okolja, naravoslovje, družboslovje, razredna stopnja.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2651; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

29.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Nataša Pušenjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen uvajanja informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šole je zagotavljanje učinkovitejšega učenja in bolj kakovostnega znanja (Rebolj, 2008, str. 13). Poleg tega IKT zagotavlja razvijanje t. i. digitalne pismenosti, ki je postala ena izmed ključnih kompetenc na področju izobraževanja (Strategija vseživljenjskosti učenja, 2007, str. 38). Doseganje teh ciljev pri pouku nam omogočajo sodobnimi učni mediji, kot so interaktivna tabla, e-gradiva, računalnik in internet. Diplomska naloga z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri predmetu spoznavanje okolja v teoretičnem delu opredeli učne medije, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in IKT pri predmetu spoznavanje okolja. Empirični del je osredotočen na e-gradivo, sodobno IKT v vlogi učnega medija. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je raziskati stališča učiteljev do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja, načrtovanje uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja in uporabo e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja pri učiteljih, ki so se udeležili izobraževanja »E-učna gradiva pri predmetu spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole«. Raziskava je pokazala, da učitelji sprejemajo e-gradivo predvsem v vlogi učnega sredstva učitelja in ga najpogosteje načrtujejo v vlogi prezentacijskega medija. Namen uporabe e-gradiva vidijo predvsem v povečanju nazornosti vsebine. Ugotovili smo, da so učitelji mnenja, da virtualni svet za učence ni bolj privlačen kot realni svet in da njen vizualni svet ne more nadomestiti aktivnega raziskovanja živega sveta. Raziskava je pokazala, da je učitelje udeležba na izobraževanju spodbudila k večji uporabi e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja, predvsem k predstavljenima gradivoma Distance in Nevron. Kljub temu je več kot polovica učiteljev mnenja, da bi lahko e-gradiva v pouk spoznavanje okolja vključevali v večji meri, kot ga. Učitelji so e-gradiva za spoznavanje okolja ocenili kot primerna razvojni starosti otrok in jih najpogosteje uporabljajo v fazi ponavljanja snovi, delo z e-gradivom pa organizirajo v vseh oblikah.
Ključne besede: osnovna šola, medij, IKT, spoznavanje okolja, e-gradivo, prvo triletje
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2774; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (893,20 KB)

30.
POSEBNI PRISTOPI K OZAVEŠČANJU UČENCEV K ZDRAVEMU NAČINU ŽIVLJENJA S POUDARKOM NA PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Aljoša Klun, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela z naslovom Posebni pristopi k ozaveščanju učencev k zdravemu načinu ţivljenja s poudarkom na predmetu spoznavanje okolja je predstavitev osveščenosti učencev o zdravem načinu ţivljenja na področju prehrane, tekočin, higiene in gibanja. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična spoznanja, ki se oblikujejo v psihološkem, pedagoško-didaktičnem in preventivno-zdravstvenem področju. Podrobneje smo predstavili pojme druţina, ki je steber vsake druţbe, razvojno obdobje otroka, prehrano, gibanje in sedeč način ţivljenja, ki predstavlja vedno večje tveganje za okvaro hrbtenice ţe pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili sklope Nacionalnega učnega načrta za spoznavanje okolja s stališča zdravega načina ţivljenja ter povezanosti tem in ciljev, ki so povezani z obstoječim ţivljenjskim slogom učencev. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali raziskovalne podatke, pridobljene na vzorcu učencev prvega triletja dveh osnovnih šol celjske regije o poznavanju zdrave prehrane, njihovi gibalni aktivnosti v šoli in v domačem okolju ter morebitno pojavljanje teţav s hrbtenico in opozarjanje učiteljic na pravilno drţo med sedenjem. Rezultati prikazujejo, da so učenci ţe od 1. razreda dalje o zdravi prehrani dobro osveščeni, kar je rezultat učnih vsebin pri predmetu spoznavanja okolja. Manj pa je storjeno na področju gibanja v šolah, saj so večino časa v gibanju le učenci 1. razredov, od 2. razreda dalje pa učenci večino časa v šoli presedijo. Podobno je doma, saj skoraj 30 % anketiranih učencev preţivi popoldneve pred televizorjem ali računalnikom. Še posebej je zaskrbljujoč podatek, da se ţe pri učencih 3. razreda začno pojavljati bolečine v hrbtenici, kar pomeni, da bodo učitelji morali v prihodnje v učne ure pri vseh predmetih (ne samo ŠV in SPO) integrirati več gibalne aktivnosti s strani učencev.
Ključne besede: Ključne besede: druţina, prehrana, tekočina, gibanje, hrbtenica, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1781; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici