| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA V SLOVENIJI IN PREDMETA SPOZNAVANJE NARAVE, DRUŽBE IN KULTURE V ŠPANIJI
Ana Žižek, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Španija sta članici Evropske unije. Kljub temu se med njima v izobraževalnem sistemu pojavljajo razlike. Prav te razlike in tudi podobnosti podrobneje predstavljamo in opisujemo v diplomski nalogi. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela: teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je na kratko predstavljena Slovenija z osnovnimi podatki, predstavljeno je šolstvo v Sloveniji, zgodovina šolstva ter šolski sistem. Podrobneje predstavljamo učni predmet prvega triletja Spoznavanje okolja in nacionalni učni načrt za Spoznavanje okolja (1998). V nadaljevanju je opisana Španija z osnovnimi podatki, šolstvo v Španiji, zgodovina šolstva v Španiji, njegova reforma ter celoten šolski sistem. Podrobneje smo predstavili učni predmet Spoznavanje narave, družbe in kulture za prvo triletje in učni načrt za Spoznavanje narave, družbe in kulture (2007/2008), predstavili splošne cilje in tematske sklope ter jih primerjali s tematskimi sklopi in cilji nacionalnega učnega načrta za Spoznavanje okolja (1998). Praktični del diplomske naloge se dotakne primerjalne analize učnih ciljev po tematskih sklopih nacionalnega učnega načrta za učni predmet Spoznavanje okolja v Sloveniji (1998) in učnega načrta za predmet Spoznavanje narave, družbe in kulture v Španiji (2007/2008). Opisana je izpeljava in evalvacija učne ure, ki vsebuje tudi organizacijske zapise izvedbe posameznih učnih etap, izvedene na osnovni šoli SEK-El Castillo International School v Madridu pri predmetu Spoznavanje narave, družbe in kulture v 3. razredu.
Ključne besede: Slovenija, Španija, slovenski šolski sistem, španski šolski sistem, učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3834; Prenosov: 587
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

12.
OZAVEŠČENOST UČITELJEV PRVE TRIADE OSNOVNIH ŠOL V ZASAVJU O GLOBALNEM SEGREVANJU
Tina Strnišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Različne meritve kažejo, da se Zemljino ozračje globalno segreva. Teorije nam prikazujejo vzroke ter posledice procesa. Dokazi pa so neposredno v naravi po celem svetu. Že v prvi triadi osnovne šole imamo predmet spoznavanje okolja, katerega vsebine so posredno povezane s procesom globalnega segrevanja. Kako pa se uresničujejo, pa je v veliki meri odvisno od učitelja. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako so učitelji prve triade osnovnih šol v Zasavju ozaveščeni o globalnem segrevanju in kako uresničujejo tovrstne cilje pri pouku. Glede na to, da je Zasavje zelo onesnaženo in da se veliko govori o ukrepih, ki bi izboljšali dano situacijo, smo pričakovali, da bodo učitelji, ki poučujejo na tem področju, dobro ozaveščeni. Temeljne ugotovitve so: učitelji, ki poučujejo v Zasavju, slabo poznajo pojem globalnega segrevanja; ekološke teme jim niso zelo blizu; učitelji redko črpajo znanje o ekoloških temah iz strokovne literature; učitelji menijo, da je v učnem načrtu dovolj ciljev, ki so povezani s temo o globalnem segrevanju; pri obravnavi tovrstnih tem prevladuje frontalna oblika dela; najpogosteje uporabljajo metodi razlage in razgovora.
Ključne besede: prva triada osnovne šole, spoznavanje okolja, globalno segrevanje, ozaveščenost učiteljev
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 2270; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (706,56 KB)

13.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O ZDRAVEM ŽIVLJENJSKEM SLOGU V KONTEKSTU PREDMETOV SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Manja Križanec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ozaveščanje učencev o zdravem življenjskem slogu v kontekstu predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika je teoretični del razdeljen na štiri sklope: psihološkega, fizično-gibalnega, sociološkega in pedagoško-didaktičnega. V psihološkem sklopu so opisana področja, vezana na družino in vrednote. V fizično-gibalnem sklopu so predstavljene tematike, vezane na prehrano in gibanje otrok v obdobju od 6 do 12 let. V sociološkem sklopu sem razglabljala o značilnostih medijev in njihovih vplivih na otroke ter o pomembnosti koristnega porabljanja prostega časa. V pedagoško-didaktičnem sklopu sem naredila krajšo analizo predmetov spoznavanje okolja v tretjem razredu ter naravoslovje in tehnika v četrtem ter petem razredu. Zanimale so me tematike oziroma cilji, povezani z zdravim življenjskim slogom. V empiričnem delu diplomskega dela pa sem ugotavljala, kakšno znanje imajo učenci tretjih, četrtih in petih razredov o tematikah zdravega življenjskega sloga ter koliko so te tematike prisotne pri predmetih spoznavanje okolja v tretjih razredih ter naravoslovje in tehnika v četrtih ter petih razredih. Odgovore sem primerjala glede na stacionarnost šole, razred in spol anketiranih učencev. Rezultati so pokazali, da so učenci pri tematikah o vrednotah, prehrani, gibanju, škodljivosti medijev in koristnem porabljanju prostega časa različno vešči. Nekateri so namreč pokazali zelo slabo znanje pri posameznih tematikah, spet drugi pa so se izvrstno odrezali. Znanje pa je le en del enačbe, treba ga je znati uveljaviti tudi v praksi, torej v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: učenci, družina, zdrava prehrana, gibanje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2380; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (979,88 KB)

14.
ČEBELARSTVO V KONTEKSTU PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA NA PODROČJU PRLEKIJE
Lidija Lukačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čebelarstvo v kontekstu predmeta spoznavanje okolja na področju Prlekije opredeljuje čebelarstvo, njegove značilnosti, zgodovino razvoja čebelarjenja in biološke značilnosti čebele. V teoretičnem delu je poleg naštetega podrobneje predstavljen še predmet spoznavanje okolja ter cilji in vsebine, povezane s čebelarstvom. Nekaj besed smo namenili še spoznanjem priznanega psihologa Jeana Piageta. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učitelji, če sploh, vključujejo temo čebelarstvo v pouk spoznavanja okolja. Prav tako smo proučili, kakšno mnenje imajo učitelji o pomembnosti čebelarstva za učence, kateri razred in kakšen način obravnave te teme se jim zdi najbolj primeren, ter v kolikšni meri učitelji poznajo čebelarske pojme. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji v spolu, izobrazbi, starosti in stratumu šole. Ugotavljali smo tudi, na katerih osnovnih šolah izmed devetih vključenih v anketiranje se izvaja čebelarski krožek. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, kranjska čebela, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1640; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

15.
NARAVOSLOVNI DAN VODA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Sandra Forjanič, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge govorimo o dnevih dejavnosti. Posebno pozornost namenjamo naravoslovnemu dnevu. Osredotočili smo se na pregled učnih načrtov in učbeniških gradiv prvega triletja za spoznavanje okolja s stališča naravoslovnih dni in vode. Iz njih smo izpisali vsebine, ki se nanašajo na naravoslovne dni in vodo. Zapisali smo tudi nekaj teorije o vodi in opredelili predmet spoznavanje okolja. V praktičnem delu predstavljamo primer priprave za naravoslovni dan. Osnovna literatura nam je Prenovljen učni načrt za spoznavanje okolja, zato govorimo o vsebinskih sklopih in ne več o tematskih sklopih. V praktičnem delu predstavljamo tudi, kako je potekal naravoslovni dan, na temo voda, v 3. a razredu na Osnovni šoli Sveti Jurij. Predstavljamo delo na posamezni postaji in pojasnimo, kako je šlo delo od rok učencem. Potek naravoslovnega dne dokumentiramo z raznimi fotografijami. Na koncu predlagamo učiteljem, kako naj sami organizirajo naravoslovne dneve in tudi ostale dneve dejavnosti, da bodo učenci motivirani za delo in bodo pridobili veliko novih izkušenj.
Ključne besede: naravoslovni dan, učbeniška gradiva, predmet spoznavanje okolja, priprava za naravoslovni dan, voda, delo po postajah.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 4014; Prenosov: 594 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

16.
VREDNOTE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO V KONTEKSTU POUKA NA RAZREDNI STOPNJI
Andreja Ferko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vrednote Krajinskega parka Goričko v kontekstu pouka na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu so povzete glavne geografsko-zgodovinske in naravoslovne značilnosti Krajinskega parka Goričko. Predstavljeni so tudi cilji predmetov Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika ter Družba, ki se lahko realizirajo v Krajinskem parku Goričko. Nekaj besed je namenjenih še značilnostim pouka v naravi in stopnjam poučevanja na prostem. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotavljali zadovoljnost učiteljev s ponudbami Krajinskega parka Goričko za učence razredne stopnje in kako posamezne šole v omenjenem parku te ponudbe izkoriščajo. Prav tako smo proučevali, kateri so razlogi, ki učiteljem otežujejo in onemogočajo, da bi se odločili za več ponujenih dejavnosti parka. Zanimalo nas je tudi, katero dejavnost so učitelji z učenci izvedli v tekočem šolskem letu in kakšen odnos, po mnenju učiteljev, kažejo učenci, ko izvajajo omenjene dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšno je znanje učiteljev o Krajinskem parku Goričko ali si želijo dodatnega izobraževanja o tej temi in v kakšnih oblikah. V praktičnem delu so zbrane in predstavljene nekatere možne dejavnosti v Krajinskem parku Goričko, za katere se učitelji lahko odločijo in jih z učenci izvedejo ali obiščejo.
Ključne besede: Krajinski park Goričko, narava, Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Družba, razredna stopnja
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2082; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

17.
PRIMER TERENSKEGA DELA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Nina Krt, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Primer terenskega dela pri pouku spoznavanje okolja v drugem razredu devetletne osnovne šole predstavlja terensko delo kot eno od dobrih metod, ki jih lahko učitelj uporabi pri načrtovanju in izvajanju pouka. V teoretičnem delu je navedenih nekaj opredelitev pojma terensko delo. Zajete so opredelitve tako slovenskih kot tujih avtorjev. Na kratko je prikazana zgodovina razvoja terenskega dela kot ene izmed učnih metod pri pouku, predstavljeni pa so tudi pomen in funkcije terenskega dela, faze in organizacija terenskega dela ter problemi, ki lahko pri tem nastanejo. V praktičnem delu diplomskega dela so zajete priprava, izvedba in evalvacija terenskega dela za sklop ''Bilo je nekoč'' v drugem razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo temelji na neposredni pedagoški izkušnji. Praktični del se je deloma odvijal v Osnovni šoli Križe in njeni okolici ter v prostorih stalne razstave ''Lovci na mamute — ledena doba v Evropi'' v Tržiču.
Ključne besede: terensko delo, predmet spoznavanje okolja, drugi razred osnovne šole, ogled muzeja
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 3504; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

18.
POUK PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA ZUNAJ UČILNICE
Katja Mihelin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi najprej teoretično opredelimo izkustveno učenje ter pouk zunaj učilnice. Vključena so načela uspešnega izkustvenega pouka ter krog učenja skozi neposredne izkušnje. Opisani so koraki načrtovanja ter metode tovrstnega pouka. Opredeljena so tudi posebna znanja in spretnosti, ki jih učenci skozi izkustveno učenje razvijajo. Iz učnega načrta za spoznavanje okolja so izpisani vsi učni cilji in pripadajoči tematski sklopi, ki so glede na predlagane dejavnosti, načrtovani za doseganje pri pouku zunaj učilnice. Tem ciljem je pripisano število dejavnosti iz vseh štirih potrjenih priročnikov za učitelje. Razlike v številu zastopanosti dejavnosti zunaj učilnice glede na tematske sklope, razrede in glede na posamezne založbe so analizirane.. Dodan je primer eksemplarične učne priprave za predmet spoznavanje okolja zunaj učilnice. V prilogi je dodan izpis vseh dejavnosti načrtovanih za izvajanje zunaj učilnice iz priročnikov za učitelje.
Ključne besede: predmet spoznavanje okolja, pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, priročniki za učitelje, okoljska vzgoja.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 3191; Prenosov: 658
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

19.
SODELOVALNO UČENJE V KONTEKSTU IZVEDBE TEHNIŠKEGA DNEVA V OSNOVNI ŠOLI
Dušica Jeseničnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izhajali iz predmeta spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvem triletju devetletne osnovne šole. S tem predmetom se lahko povezujejo različni dnevi dejavnosti; kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, športni dnevi in nenazadnje tudi tehniški dnevi. Poseben poudarek smo namenili tehniškim dnevom, ki so, kakor tudi drugi dnevi dejavnosti, prisotni v vseh devetih razredih osnovne šole. Osredotočili smo se na sodelovalno učenje po kontekstu izvedbe tehničnih dni. Učenci so delali v heterogenih skupinah, le-te so sestavljali učenci tako razredne kot predmetne stopnje. Za ta način smo se odločili, ker nam je to predstavljalo nadgradnjo že obstoječemu, večkratnemu, uspešnemu sodelovanju z učiteljem tehnične vzgoje. Sodelovanje z njim je potekalo tako na ravni tedenskih ur po predmetniku spoznavanja okolja kot tudi v sklopu tehničnih dni, načrtovanih skozi šolsko leto. Menimo, da smo sledili sodobnim trendom devetletne šole, v kateri učenci z veliko poplavo informacij in sodobne napredne tehnologije lažje sledijo takšnim načinom dela tudi kasneje v življenju. Sami smo načrtovali in izvedli tehniški dan na mariborski osnovni šoli, ga ustrezno dokumentirali in dejavnosti podkrepili tudi s fotografskim zapisom.
Ključne besede: spoznavanje okolja, tehniški dan, sodelovalno učenje, prvo triletje
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2242; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

20.
POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE NA PODROČJU ROGAŠKE SLATINE
Karolina Šmit, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava praznike in praznovanja v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na območju Rogaške Slatine. V teoretičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili praznike in praznovanja, njihov izvor, pomen in vsebino. Na kratko smo razložili šege in navade, pregledali učna načrta za predmeta spoznavanje okolja in družba ter povzeli vsebine, ki so povezane s prazniki in praznovanji. Predstavili smo območje Rogaške Slatine ter šoli, kjer smo razdelili ankete. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika o poznavanju praznikov in praznovanj raziskali, kakšno je znanje in vedenje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja na I. in II. OŠ Rogaška Slatina o omenjeni temi. Rezultati so pokazali, da učenci dobro poznajo definicijo državnega praznika, pomene posameznih praznikov ter simbole. Tudi poznavanje datumov je zadovoljivo. Večje težave oziroma neznanje in vedenje pa je vidno pri poznavanju praznikov in praznovanj glede na namen ter pri razvrščanju le-teh glede na letni čas, v katerem se pojavijo.
Ključne besede: prazniki, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba, Rogaška Slatina.
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2307; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici