| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob cerkniškem jezeru
Neža Baraga, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici. V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 449; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

92.
Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda
Nina Špiler, 2017, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 251; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

93.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 567; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

94.
Ekskurzije v mestu maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole
Katja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 285; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (11,07 MB)

95.
Vedenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj
Anja Šauperl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Védenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na: psihološki sklop, kjer je predstavljen otrok in njegove psihološke značilnosti; pedagoško-didaktični sklop, v katerem podrobneje predstavimo splošne cilje predmeta spoznavanje okolja in operativne cilje ter vsebine, vezane na temo odpadki v prvem triletju; geografski sklop, v katerem je predstavljena občina Šentilj, osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak; ekološki sklop, kjer pojasnjujemo pojem ekologija, onesnaževanje okolja in predstavimo pojem odpadki in ločevanje odpadkov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, podrobnejša analiza in ugotovitve raziskave. V njej so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak. Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je znanje učencev o odpadkih in kako z njimi ravnajo. Raziskava je pokazala, da učenci o ravnanju z odpadki veliko vedo. Prav tako v veliki meri vedo, kako z njimi ravnati.
Ključne besede: prvo triletje, spoznavanje okolja, onesnaževanje okolja, odpadki
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 282; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

96.
Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje okolje in Družba na primeru Juvanove hiše
Katja Matijovc, 2018, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina nas spremlja v vsakdanjem življenju na vsakem koraku, enkrat skrita za vogalom stare hiše, drugič opažena na sprehodu po pokrajini. Lahko jo držimo v rokah kot dobro in zanimivo knjigo, lahko jo občutimo ob poslušanju ljudskih pesmi, opazovanju starih predmetov. Šege, navade in običaji nas povezujejo z našimi predniki, njihovimi izkušnjami in njihovimi modrostmi ter nas obvezujejo, da jih predajamo generacijam, ki prihajajo. Magistrska naloga z naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje okolja in Družba na primeru Juvanove hiše je sestavljena iz treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljena ključna teoretična izhodišča za razumevanje kulturne dediščine. Namen empiričnega dela je bil analizirati delovne zvezke od prvega do petega razreda za predmet Spoznavanje okolja in predmet Družba. Želeli smo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev (motorične, izrazne, senzorne, miselne), ki jih vsebujejo delovni zvezki na temo kulturne dediščine. Rezultati so pokazali, da se delovni zvezki različnih založb glede aktivnosti ne razlikujejo bistveno. V prvi triadi največ različnih aktivnosti vključuje založba Mladinska knjiga, pri predmetu Družba pa založba Modrijan. V praktičnem delu pa smo pripravili dve pripravi za izvedbo kulturno-tehniškega dneva v Juvanovi hiši za 4. razred. Zapisali smo pripravo za uvodno uro v razredu in pripravo za izvedbo aktivnosti v Juvanovi hiši. V uvodni uri smo učence na temo kulturne dediščine dobro pripravili. Nato smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer smo si skupaj z gospodarjem ogledali zunanjost, nato še notranjost. Skupaj z mojstrom iz Luč so učenci izdelali majhno pleteno košaro iz vrbovih šib.
Ključne besede: Kulturna dediščina, aktivnosti učencev, Spoznavanje okolja, Družba, Juvanova hiša
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 321; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

97.
Vključevanje šolskega eksterierja v pouk SPO na področju Šaleške doline
Blažka Žibret, 2018, magistrsko delo

Opis: V osnovnih šolah je predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poseben poudarek na izkustvenem učenju. Šole po Sloveniji si tako čedalje bolj prizadevajo, da učencem nudijo najrazličnejše načine in možnosti za učenje. Eden izmed učinkovitih in pomembnejših načinov je učenje v šolskem eksterierju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen šolski eksterier imajo na voljo posamezne osnovne šole v Šaleški dolini ter kako ga uporabljajo pri predmetu spoznavanje okolja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, geografsko-zgodovinski sklop in arhitekturni sklop. Na začetku je opredeljen sam pojem šolski eksterier. V nadaljevanju pa so po posameznih sklopih predstavljene uporaba šolskega eksterierja, možnosti za izvedbo, prednosti in slabosti uporabe le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, kjer smo s pomočjo ankete dobili podatke o šolskem eksterierju na osnovnih šolah v Šaleški dolini ter o njegovi uporabi pri pouku. Anketo so izpolnili učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Šaleški dolini (Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki). Rezultati so pokazali, da imajo osnovne šole v mestih manj raznolikega šolskega eksterierja kot primestne šole ali šole na podeželju, kar je najverjetneje posledica okolja, v katerem se posamezne šole nahajajo. Podeželske in primestne šole imajo na voljo veliko več travnatih površin kot mestne, zato je tam več možnosti za šolske vrtove, sadovnjake, travnike. Vsi učitelji so bili enotni, da učenje v šolskem eksterierju pozitivno vpliva na učence. Navedli pa so različne dejavnike, ki vplivajo na izvedbo učne ure v šolskem eksterierju. Na koncu so v povzetku empiričnega dela navedeni napotki za prakso.
Ključne besede: šolski eksterier, Šaleška dolina, spoznavanje okolja, mestna šola, primestna šola, podeželska šola
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 225; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (11,03 MB)

98.
Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku spoznavanja okolja (gozdne živali)
Nika Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku Spoznavanja okolja (gozdne živali) sestavljajo tri med seboj povezane celote – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen trajnostni razvoj (s poudarkom na sonaravnem bivanju), opredeljene so psihofizične lastnosti tretješolcev (nanje je vezan raziskovalni problem) in učni predmet spoznavanje okolja (izpostavljeno je raziskovalno delo pri naravoslovnih vsebinah). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki pedagoškega eksperimenta (vzorec predstavlja 23 učencev tretjega razreda), pri katerem je bilo ugotovljeno, da uporaba raziskovalnih škatel pozitivno vpliva na različne vidike znanja učencev, predvsem na uzaveščenost znanja. V praktičnem delu magistrske naloge so pridane natančne učne priprave, opisan je potek dela in zapisana je evalvacija narejenega.
Ključne besede: Raziskovalne škatle, spoznavanje okolja, strategije pouka, tretji razred, gozdne živali
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 309; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

99.
Tehnični dan v tretjem razredu osnovne šole - študija primera: recikliranje
Tjaša Razdevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tehniški dan v tretjem razredu osnovne šole – študija primera: Recikliranje je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu se povezujejo tehniško-tehnološki sklop (v njem je pojasnjeno, kaj je tehnika in kaj je tehnologija), pedagoško-didaktični sklop (opredeljeno je izkustveno učenje, pojasnjena vertikala tehnike in tehnologije v osnovni šoli ter podana analiza Učnega načrta za spoznavanje okolja (2011) s stališča tehnike in tehnologije, predstavljene pa so tudi psihofizične lastnosti osemletnikov) in geografski sklop (predstavljeno je mesto Žalec, I. osnovna šola Žalec in 3. b razred). V praktičnem delu magistrske naloge so opredeljeni tehniški dnevi (njihovi cilji, vsebine in načrtovanje), recikliranje ter podrobna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega na tehniškem dnevu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, torej analize izkazanega znanja učencev pred in po izvedbi prektičnega dela. Po pedagoškem eksperimentu je ugotovljeno, da izvedba tehniškega dne pozitivno vpliva na znanje učencev, po izvedbi učenci bolje poznajo materiale in orodja za njihovo obdelavo.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, spoznavanje okolja, tretji razred, tehniški dan, reciklaža
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

100.
Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev - pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole
Urška Šket, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev – pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim, empiričnim in praktičnim delom. Teoretični del je razdeljen na dva osrednja sklopa, in sicer na pedagoško-psihološko didaktični sklop in geografski sklop. V pedagoško-psihološkem didaktičnem sklopu govorimo o pomenu gibanja za otroke, o pristopu poučevanja z gibanjem, predstavimo program fit pedagogike ter primerjamo inovativni pouk s tradicionalnim. V prvem sklopu govorimo tudi o psihofizičnih lastnostih 6-letnikov, saj je to starostna skupina našega pedagoškega eksperimenta, ter o učnem predmetu spoznavanje okolja, saj se je praktični del izvajal v okviru slednjega. V geografskem sklopu podrobneje predstavimo mesto Celje in šolo, na kateri izvedemo pedagoški eksperiment. V praktičnem delu so predstavljene podrobne priprave izvedenih učnih ur za poučevanje enake učne vsebine v dveh prvih razredih z različnim pristopom poučevanja. Poleg podrobnih priprav sta v praktičnem delu podana tudi opis poteka dela in evalvacija izvedenega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na znanje učencev pred in po izvedbi učnih ur. Predstavljeni so rezultati kontrolne in eksperimentalne skupine ter njihova primerjava. Ugotovili smo, da poučevanje z gibanjem močno vpliva na motivacijo in delo otrok v razredu, da gibanje pozitivno vpliva na zapomnitev učne snovi in da posledično učenci z gibanjem lažje usvojijo novo znanje.
Ključne besede: poučevanje z gibanjem, spoznavanje okolja, zdrav način življenja, prvi razred, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 413; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici