| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4164; Prenosov: 779
.pdf Celotno besedilo (612,03 KB)

2.
ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST MLADIH ŽENSK
Jana Frlic, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaposlovanje je v sodobnem svetu pereč problem za oba spola, saj ne pomeni le boja za preživetje, temveč je zaradi izjemne vloge v življenju med (naj)pomembnejšimi vprašanji posameznika in družbe. Ob vprašanju, ali sta oba spola enakovredno obravnavana, se soočimo s spolno diskriminacijo. Še vedno je dokaj razširjeno prepričanje, da je gospodinjenje in skrb za družinske člane "naravna" ženska vloga, čeprav so mnoge ženske zaposlene - in torej delajo za plačilo zunaj doma. Problem razlik se pojavlja tudi ob zaposlitvi, saj delodajalci pogosto v ženskah vidijo cenejšo in hitro zamenljivo delovno silo. V tem diplomskem delu smo poleg nekaterih teoretičnih vprašanj s tega področja predvsem raziskali tematiko zaposlenosti in brezposelnosti mladih žensk v Republiki Sloveniji (RS) v daljšem časovnem obdobju, in sicer na osnovi uradnih, javno dostopnih podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Statističnega urada Republike Slovenije. V tem okviru smo v empiričnem delu raziskali veljavnost dveh hipotez.
Ključne besede: Brezposelnost, Zaposlovanje, Ženske, Spolna diskriminacija, Izobraževanje
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2308; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI TRANSSEKSUALNOSTI IN SPREMEMBE SPOLA
Staša Grom, 2011, diplomsko delo

Opis: Transseksualci so nekakšna spolna manjšina, o kateri smo večinoma premalo poučeni, saj mnogo ljudi še zmeraj meni, da gre za hud in perverzen odklon od »normalnega«, ne glede na to, kaj to sploh pomeni. Po mnenju raznovrstnih strokovnjakov je transseksualnost motnja spolne identitete oziroma želja osebe, da bi bila nasprotnega spola, zato svoje počutje najpogosteje opisuje kot neprijetno stanje oziroma občutek, da v telesu biva oseba »napačnega« spola. Transseksualnost v najožjem smislu pomeni pojav, ko oseba (operativno) spremeni biološki spol. Vendar termin vključuje tudi stanja, pri čemer osebe upajo na spremembo spola, vendar se ta dejansko (še) ni zgodila, ter stanja, ko osebe le čutijo določeno diskrepanco med biološkim in družbenim spolom. Pri transseksualnosti se odpira več pomembnih značilnosti in vprašanj v sodobni družbi. Eno najbolj perečih vprašanj transseksualnosti in druge problematike različnosti spolov je pravno priznanje novega spola transseksualne osebe. To vključuje tudi spremembo imena v uradnih dokumentih in spremembo spola v evidencah. Ta in podobna pravna vprašanja so v različnih državah različno urejena, pravna praksa pa kaže, da morajo posamezne države na tem področju še veliko storiti. Opazne so tudi razlike glede sprejemanja in priznavanja oseb s spremenjenim spolom v Evropski uniji. Odprta so tudi pomembna vprašanja, ki se nanašajo na prepoved in preprečevanje diskriminacije transseksualnih oseb. To vključuje tako diskriminacijo zaradi biološkega kot spremenjenega spola. Diskriminacija zaradi spola oziroma druge osebne okoliščine je tako kot v večini držav po svetu prepovedana tudi v Sloveniji, praksa pa dokazuje, da temu le ni vedno tako. Osebe, ki so spremenile svoj spol, so pogosto izpostavljene diskriminaciji na delovnem mestu, v družbi ipd., dokazujejo izsledki raziskav.
Ključne besede: transseksualnost, biološki spol, družbeni spol, spolna identiteta, sprememba spola, diskriminacija
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 3434; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (666,00 KB)

4.
ŽENSKE UJETE MED DRUŽINO IN KARIERO
Natalija Krajnc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V 21. stoletju ženske niso več samo matere in gospodinje, ampak predstavljajo tudi večinski del delovne sile. Posledično to pomeni tudi, da so še enkrat bolj obremenjene, kot so bile včasih. Nekaterim uspe uskladiti kariero in družino, drugim usklajevanje predstavlja problem in jih sili v nenehno izbiranje in odrekanje. Zato se nekatere ženske včasih tudi odrečejo sanjam o lastni družini zaradi kariere. Da bi se ženske lažje odločale za rojstvo otrok, bi morali tako država kot delodajalci bolje poskrbeti za zaposlene ženske in ženske na sploh. Ženske še vedno, kljub vsej propagandi enakosti in nediskriminaciji med spoloma, veljajo za nepredvidljivo delovno silo, saj se bodo slej kot prej odločile za materinstvo, kar pa delodajalcem ne predstavlja prednosti, kvečjemu slabost, saj posledično to pomeni, da bodo ženske, ki so matere, veliko odsotne z dela, bodisi zaradi bolezni otroka ali drugih nepredvidljivih dogodkov, povezanih z materinstvom. Kljub dejstvu, da so ženske danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, njihovo karierno pot otežuje veliko dejavnikov, med drugim tudi materinstvo ter spolna diskriminacija, in še vedno zasedajo nižja in slabše plačana delovna mesta.
Ključne besede: - ženska - družina - kariera - usklajenost - spolna diskriminacija
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 821; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Spolna diskriminacija in zastopanost žensk v varnostnih organizacijah
Laura Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo, o kateri v sodobnem času, v katerem živimo, ne bi smeli več govoriti − diskriminacijo. Vseeno pa je diskriminacija še kako prisotna na vseh področjih našega »modernega« življenja. Ko govorimo o diskriminaciji, pomislimo na negativno obravnavanje posameznika na podlagi njegovih osebnih značilnosti, kot so rasa, spol, narodnost, vera, politično prepričanje ipd. Takšno obravnavanje ni dopustno in je tudi protipravno. Vsekakor pa vsaka diskriminacija ni nujno slaba. Poznamo tudi termin »pozitivna diskriminacija«, ki pomeni dobronamerno diskriminiranje neke skupine ljudi, kjer gre za neko prednostno obravnavanje ali ustvarjanje posebnih pravic za določene kategorije oseb z namenom, da se jim ustvarijo enake možnosti. Pri obravnavanju diskriminacije smo se konkretneje opredelili do spolne diskriminacije na trgu dela. Eden izmed ciljev je bil opozoriti na neenak položaj moških in žensk pri zaposlovanju, razvoju kariere in napredovanju ter na razlike v plačilu in delovni aktivnosti. Neenako obravnavanje in diskriminacijo na trgu dela v Republiki Sloveniji in tudi na mednarodni ravni urejajo številni predpisi (zakoni, akti, direktive ipd.), ki smo jih tudi predstavili. Prav tako nas je zanimala predvsem zastopanost žensk v telesih odločanja in različnih varnostnih organizacijah, se nam je zdelo smiselno vključiti tudi dve direktivi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki govorita o ženskah, miru in varnosti. V drugem delu smo torej obravnavali poklice, ki naj bi veljali za moške − policija, vojska in telesa odločanja (politika). Naš cilj je bil pregledati zastopanost ženskega spola v teh organizacijah v Sloveniji in tudi drugih državah članicah Evropske unije ter ostalih državah nečlanicah. Za omenjene organizacije smo ugotovili, da trenutno v njih prevladujejo moški in da obstaja velika verjetnost, da bo tako ostalo tudi v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: varnostne organizacije, zaposlovanje, ženske, spolna diskriminacija, razlike med spoloma, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 1040; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (934,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici