1. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije. Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (15,63 MB) |
2. Ljudsko petje v Spodnji Savinjski dolini in priredbe za pevski zbor : magistrsko deloGašper Kundih, 2022, magistrsko delo Opis: Ljudsko petje je v Sloveniji najbolj prepoznaven znak ohranjanja glasbene kulturne dediščine naših prednikov. O ljudskem petju v Spodnji Savinjski dolini ne najdemo literature, ki bi zajemala zgodovino in delovanje skupin ljudskih pevcev tega območja, ter opis prireditev, na katerih se skupine ljudskih pevcev predstavljajo. V teoretičnem delu smo s pomočjo zgodovinske in deskriptivne metode raziskali nastanek, zgodovino in delovanje vseh skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline ter predstavili prireditve, katerih namen je ohranjanje ljudskega petja. Naredili smo pregled nastopajočih skupin in števila skupin na predstavljenih prireditvah. Predstavili smo tudi ljudsko glasbo Slovenije in navedli usmeritve, ki so pomembne pri transkribiranju ljudskega večglasja, in usmeritve, ki so ključnega pomena pri poustvarjanju ljudske pesmi. Razjasnili smo tudi razlike med obdelavami ljudskih pesmi za pevski zbor. V praktičnem delu smo zapisali in analizirali ljudsko večglasje štirih ljudskih pesmi, ki so na repertoarju skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline. Za te skladbe smo napisali priredbe za mešani pevski zbor. Ključne besede: Ljudska glasba, ljudsko petje, ljudsko večglasje, Spodnja Savinjska dolina, priredbe Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 776; Prenosov: 110
Celotno besedilo (8,45 MB) |
3. Umestitev fontane "Zeleno zlato" v turistično ponudbo Spodnje Savinjske dolinePavel Virant, 2017, diplomsko delo Opis: Turizem v zadnjem času in v globalnem merilu postaja vse pomembnejša gospodarska panoga, prav zaradi tega Slovenija kot turistična država želi ponuditi turistu kakovostno in raznoliko turistično ponudbo. Naravne ter kulturne lepote je potrebno negovati in razvijati skladno z lokalno marketinško zgodbo. Mesta poskušajo najti nove izdelke in storitve, ki bodo za turista zanimive. To je naredila Spodnja Savinjska dolina z ekstravagantno idejo o Fontani piva Zeleno zlato, ki se je uresničila v jeseni 2016. Diplomski projekt se v teoretičnem delu osredotoča na opredelitev definicije turista, turizma, turističnega izdelka ter vpliva turizma na gospodarstvo, v empiričnem delu pa na obstoječo turistično ponudbo Spodnje Savinjske doline ter turistične izdelke znamke Zeleno zlato. Z izvedeno anketo smo ugotavljali koliko anketiranci poznajo obstoječo turistično ponudbo v Spodnji Savinjski dolini, kakšno pomembnost pripisujejo vlaganju v turizem v prihodnosti in kakšen vpliv menijo, da ima fontana Zeleno zlato na turizem. Pri obdelavi ankete smo prišli do ugotovitev, da je fontana Zeleno zlato najbolj poznan turistični izdelek v Spodnji Savinjski dolini. Večina anketirancev je mnenja, da je vlaganje sredstev v turizem pomembno in da je fontana Zeleno zlato pozitivno vplivala na dosedanji turizem v Spodnji Savinjski dolini. Ključne besede: turizem, fontana piv Zeleno zlato, Spodnja Savinjska dolina, Žalec Objavljeno v DKUM: 15.12.2017; Ogledov: 1490; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Zgodbe Spodnje Savinjske dolineLea Ježovnik, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom. Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja. Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2479; Prenosov: 416
Celotno besedilo (2,23 MB) |
5. Značilnosti kanaliziranih vodotokov v Spodnji Savinjski dolini na primeru potoka TrnavicaAnja Zahrastnik, 2009, diplomsko delo Opis: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav.
Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe.
Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen. Ključne besede: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija. Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 3498; Prenosov: 422
Celotno besedilo (8,37 MB) |
6. "Kronika grofov Celjskih" in "Seznam deželnih sovražnikov" kot vira za zgodovino Spodnje Savinske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletjaMateja Rožič, 2009, diplomsko delo Opis: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu.
Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd. Ključne besede: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina Objavljeno v DKUM: 23.04.2009; Ogledov: 5889; Prenosov: 715
Celotno besedilo (4,83 MB) |